Pozimi potrebujejo sobne rastline nekoliko drugačno nego kot v toplejših mesecih. Zaradi krajših dni in pomanjkanja naravne svetlobe, suhega zraka v ogrevanih prostorih ter neustreznega zalivanja so bolj občutljive, pogosteje pa jih napadejo tudi škodljivci. Da bodo zdrave pričakale pomlad, je treba nego pozimi nekoliko prilagoditi.
1. Več svetlobe, manj toplote
Večini sobnih rastlin pozimi primanjkuje svetlobe, zato jih je priporočljivo prestaviti čim bliže oknu. To velja tudi za praproti, zamije in zmajevke, ki sicer dobro uspevajo tudi na nekoliko bolj senčnih mestih. Nekaterim vrstam, denimo fikusom, praprotim in slonovi nogi, bolj ustreza nekoliko hladnejši prostor s temperaturo med 16 in 20 stopinjami Celzija.
Rastlin ne postavljamo neposredno nad radiatorje, ker jim vroč zrak škoduje. Prav tako jih zaščitimo pred prepihom. Pred odpiranjem oken za zračenje je zato lončnice smiselno umakniti z okenskih polic.
2. Obrišemo liste in poskrbimo za vlago
Na listih se nabira prah, ki dodatno ovira sprejemanje svetlobe. Zato jih občasno očistimo z mehko krpo, navlaženo z mlačno vodo, ali rastlino nežno oprhamo.
Ogrevanje pozimi izsušuje zrak, to pa se na rastlinah pogosto pokaže kot rjavenje konic listov. Pomaga redno pršenje z vodo, dodatno pa lahko zračno vlago povečamo z vlažilnikom zraka. Če rastline stojijo na tleh s talnim ogrevanjem, lahko v podstavke nasujemo glinopor in dolijemo vodo, ki bo postopoma izhlapevala.
3. Zalivamo redkeje, ne pozabimo na škodljivce
Ker rastline pozimi praviloma rastejo počasneje, potrebujejo manj vode. Večinoma jih je treba zalivati približno enkrat na teden, kaktuse in slonovo nogo pa le na dva do tri tedne. Pred zalivanjem preverimo vlažnost zemlje: zgornja plast naj se dobro osuši. Premokra prst lahko povzroči razvoj plesni in bolezni. Pozimi praviloma tudi ne potrebujejo gnojenja.
V suhem in toplem zraku se pogosteje pojavijo pršice, kaparji, volnate uši in mušice, ki se zadržujejo v zemlji. Rastline zato redno pregledujemo. Če opazimo škodljivce, okuženo lončnico najprej ločimo od drugih. Pršice prepoznamo po drobnih svetlih pikah na listih, pajčevinastih nitkah in sušenju listja. Rastlino temeljito oprhamo, pri zatiranju škodljivcev pa si lahko pomagamo tudi z oljnimi pripravki ali koristnimi organizmi.
Proti mušicam, ki se zadržujejo v zemlji, so učinkovite rumene lepljive ploščice. Njihovo razmnoževanje omejimo tudi tako, da površina substrata ostaja suha oziroma jo prekrijemo s tanko plastjo peska.
