Vida Božičko Štajnberger
Občina v Spodnjem Podravju, kjer bo gotovo izvedena sprememba v vodstvu, je Kidričevo, saj se dolgoletni župan Anton Leskovar ne bo potegoval za nov mandat. Za njegov položaj si prizadevajo dosedanji direktor občinske uprave Damjan Napast ter dva dosedanja podžupana, in sicer Bogdan Potočnik (NSi) in edina ženska, Anja Rajher (SDS). V tekmo pa se podajata še Jadranko Školnik (SD) in Tadej Strmšek (Svoboda). Kandidate smo povabili na kavo in se z njimi pogovarjali o izzivih občine in njihovih načrtih. Kaj bi postavili v ospredje svojega mandata in kako bi se lotili nekaterih največjih izzivov občine.
Anja Rajher želi nadaljevati projekte, zastavljene v času aktualnega župana. Poudarja, da je čas za žensko energijo. Potočnik vidi možnosti za nadaljnji razvoj, zlasti s povezovanjem gospodarstva, kmetijstva in novih tehnologij. Napast se po letih dela na mestu direktorja občinske uprave za kandidaturo opira na poznavanje občine, njenih naselij in projektov. Školnik obljublja drugačen, z odločitvami prejšnjih mandatov manj obremenjen pristop. Strmšek pa izpostavlja drugačen način vodenja ter več pozornosti krajem zunaj občinskega središča.
Mladi potrebujejo stanovanja in kvalitetna delovna mesta
Kako mlade zadržati v občini in jih spodbuditi, da se po končanem študiju vrnejo domov? Kandidati med rešitvami izpostavljajo spremembe občinskega prostorskega načrta, pomoč pri pridobivanju kreditov in gradnjo večstanovanjskih objektov tudi zunaj Kidričevega. "Občina bi morala mladim priskočiti na pomoč kot porok, da bi lažje prišli do kredita. Če si mlad in imaš enega ali dva otroka, si hitro lahko kreditno nesposoben," meni Anja Rajher. Ob tem opominja, da je treba pospešiti sprejemanje prostorskih načrtov. V Njivercah so v zadnjem letu zgradili tri bloke, stanovanja pa so se hitro prodala. Po njenem bi bilo treba podobne možnosti razvijati tudi v prihodnje. Tudi Potočnik meni, da bo treba spremeniti občinski prostorski načrt, saj trenutno ni dovolj parcel za gradnjo. Podpira tudi možnost občinskega poroštva za mlade družine. Vendar poudarja, da le stanovanja ne bodo dovolj. "Če želimo, da mladi ostanejo tukaj, bomo potrebovali tudi visokokakovostna delovna mesta," pravi. Pri razbremenitvi družin vidi priložnost tudi v znižanju stroškov vrtca. Školnik izpostavlja predvsem ustvarjanje okolja, v katerem si bodo mladi želeli živeti in ustvarjati družine. "Moja zaveza je, da slehernika ne pustimo na cedilu," poudarja. Strmšek se strinja, da je stanovanj premalo in da niso dostopna vsem. Ob tem izpostavlja tudi potrebo po novih, predvsem visokotehnoloških zaposlitvah. Napast pa je poudaril paradoks, da ima občina kljub pomanjkanju ponudbe tudi neizkoriščene gradbene parcele. Nekateri lastniki jih hranijo za svoje otroke in vnuke, zato bi bilo treba poiskati načine, kako jih spodbuditi k prodaji. Kot eno od rešitev vidi tudi možnost gradnje večstanovanjskih objektov v drugih naseljih, ne le v Kidričevem in Njivercah.
Tehnološki park, podatkovni center in namakalni sistem
Pri gospodarskem razvoju kandidati poudarjajo predvsem nova delovna mesta in boljše izkoriščanje razvojnih možnosti občine. Potočnik bi v prihodnje vzpostavil razvojni oziroma tehnološki park, ki bi povezal podjetja, kmetijstvo in druge deležnike. Cilj bi bila razvoj novih tehnologij in ustvarjanje kakovostnejših delovnih mest, tudi na področju umetne inteligence. Napast meni, da je ena od prednostnih nalog čimprejšnji sprejem občinskega prostorskega načrta. "Tukaj moramo postopke pohitriti, saj nas drugi že prehitevajo," opozarja. Industrijska cona po njegovih besedah prehaja v novo obdobje. V prihodnje bi se lahko razvijala v smeri logistike ali energetike, med možnostmi omenja tudi podatkovne centre. Podatkovni center kot eno od razvojnih možnosti izpostavlja tudi Školnik, ki pa opozarja, da bo treba pri večjih odločitvah doseči širši konsenz. Po njegovem je treba gospodarski razvoj povezati z zelenim prehodom in odgovornostjo do prebivalcev.
Različne poglede imajo kandidati predvsem glede okoljskih posledic industrijske dejavnosti. Školnik opozarja na kakovost pitne vode in dediščino industrijske preteklosti. "Naredil bom vse, da bomo ustvarili zdravo okolje. To je moja prva in glavna prioriteta," poudarja. Želi si, da Kidričevo ne bi bilo več med območji, ki se omenjajo zaradi slabe kakovosti pitne vode. Napast ocenjuje, da sta nadzor in monitoring podzemnih voda ter drugih potencialno obremenjujočih območij že zelo obsežna. Po njegovih besedah so črpališči Šikole in Spuhlja, odlagališči pepela in rdečega blata ter gramoznica Pleterje pod strogim nadzorom, zato meni, da dodatni ukrepi niso potrebni.
Na področju kmetijstva v občini medtem že tečejo postopki za umestitev namakalnega sistema, vendar ostaja vprašanje, od kod bo voda prihajala. Med možnostmi sta Drava in gramoznica v Pleterjah. Anja Rajher meni, da je treba pred dokončno odločitvijo razjasniti še več vprašanj, zlasti glede stroškov in koristi za kmete. "Z idejo namakanja so nekateri zelo zadovoljni, drugi pa opozarjajo, da bodo stroški sistema lahko nesorazmerni s tem, kar bo prinesel pridelek," pravi. Potočnik v namakalnem sistemu vidi možnost, da bi kmetijstvo dobilo vsaj nekaj stabilnosti. Školnik namakanje podpira, vendar zagovarja premišljeno porabo vode in pametne sisteme, ki bi upoštevali dejanske potrebe rastlin.
Green Lake potrebuje čas ali drugačno vizijo?
Gramoznica Pleterje, znana pod imenom Green Lake, je eden od projektov, od katerih so v občini pričakovali večji turistični preboj. Menjavanje upravljavcev in najemnikov je odprlo vprašanje, zakaj se območje še ni razvilo v prepoznavnejšo turistično točko. Anja Rajher verjame, da ima območje velik potencial. Želi si, da bi turiste, ki potujejo skozi ta del Slovenije, spodbudili, da bi se v Kidričevem ustavili za dan ali dva. Poleg obstoječe ponudbe vidi priložnosti za dodatne vsebine, tudi koncerte. "Vsaka zgodba potrebuje svoj čas, da se razvije," pravi. Potočnik doda, da bo treba še nekaj postoriti in počakati, da se zaključijo posegi, povezani z odvozom gramoza. Školnik je do projekta bolj zadržan. Meni, da je treba najprej razjasniti vprašanja varnosti in kakovosti vode. "Dokler nimamo statusa kopalne vode in niso odpravljene vse nevarnosti za ljudi in živali, se nimamo kaj pogovarjati," opozarja. Obenem bi bilo treba urediti obalni del, ki je po njegovem zdaj videti neurejen. Napast letošnjo ponudbo ocenjuje kot korak v pravo smer, Strmšek pa meni, da občina potrebuje tudi alternativo turistični točki Green Lake, ki očitno ne izkorišča svojega potenciala. Kot eno svojih osrednjih pobud izpostavlja vrnitev letnega kopališča v Kidričevem. "Ko se pogovarjam z ljudmi, nekateri še nikoli niso bili na rekreacijskem jezeru Green Lake, pogrešajo pa bazen," pravi. Obuditev kopališča vidi kot možnost za poletno rekreacijo in druženje domačinov.
Med kandidati se je odprlo tudi vprašanje, ali se občina razvija enakomerno. V zadnjem obdobju je v ospredju predvsem Lovrenc na Dravskem polju, kjer so zgradili obvoznico in vrtec, zdaj pa gradijo še gasilski dom. Kandidati, ki se jim zdi pomembno, da se razvoj nadaljuje po vseh 18 naseljih, pa različno ocenjujejo, ali so nekateri kraji zapostavljeni. Anja Rajher, Potočnik in Napast menijo, da se je do zdaj občina razvijala enakomerno. Školnik opozarja, da se interesi posameznih naselij pogosto razlikujejo, zato bi bilo treba pred večjimi naložbami doseči soglasje, Strmšek pa je prepričan, da so naselja zunaj središča pogosto manj opazna, zlasti če v občinskem svetu nimajo svojih predstavnikov.
