Za čiščenje ni nujna topla voda

Sanitarno vodo v gospodinjstvu uporabljamo za umivanje, prhanje, ročno pranje perila in posode ter čiščenje. Medtem ko je pri umivanju jasno, da za udobje potrebujemo primerno toploto vode, ta pri čiščenju ni nujno učinkovitejša. Koristi predvsem pri odstranjevanju maščob, ostankov mila, kozmetike in drugih oblog, ker jih toplota zmehča in olajša delovanje čistila, razlaga Franci Janžekovič iz Salona kopalnic MCK. Zato je pri temeljitejšem čiščenju umivalnika, kadi ali prhe praviloma smiselna uporaba mlačne oziroma tople vode. "Za običajno sprotno čiščenje pa pogosto povsem zadošča tudi hladna ali mlačna voda v kombinaciji z ustreznim čistilom in mehanskim brisanjem oziroma drgnjenjem. Visoka temperatura vode namreč ne pomeni, da smo površino tudi razkužili. Pri običajnem gospodinjskem čiščenju je pomembnejša kombinacija ustreznega čistila, mehanskega odstranjevanja umazanije in pravilne uporabe sredstva. Tudi pri umivanju rok na primer hladna in topla voda ob pravilni uporabi mila odstranita primerljivo količino mikroorganizmov," razlaga sogovornik. "Zato za vsako čiščenje kopalnice ni smiselno po nepotrebnem uporabljati zelo vroče vode. S tem porabimo več energije, higienski učinek pa ni nujno boljši."

Mora pa biti temperatura sanitarne vode dovolj visoka, da preprečimo razvoj mikroorganizmov v sistemu, posebno legionele. "Ta se dobro razmnožuje pri temperaturah med približno 20 in 50 °C, posebno ugodne pa so zanjo temperature okoli 35–45 °C. Zato dolgotrajno vzdrževanje vode v tem temperaturnem območju ni priporočljivo," svetuje Janžekovič. Pri sistemih z zalogovnikom je po njegovem mnenju priporočljivo, da ima voda v grelniku vsaj 60 °C, kar navajajo tudi priporočila NIJZ. "Pri tem je treba ločiti temperaturo v grelniku in cevovodu od temperature vode, ki jo uporabljamo pri prhanju. Voda s 50 ali 60 °C je lahko nevarna zaradi opeklin, zato je smiselna uporaba termostatskih armatur oziroma mešalnih ventilov, ki uporabniku zagotovijo prijetno in varno temperaturo, medtem ko je sistem sanitarne vode lahko vzdrževan pri višji temperaturi," pojasnjuje strokovnjak.

Poleg temperature pa razmnoževanje mikroorganizmov spodbujajo tudi zastajanje vode, redko uporabljani deli inštalacije, vodni kamen, usedline in biofilm, nadaljuje Janžekovič. Zato sta zelo pomembna tudi pravilno načrtovanje inštalacij sanitarne vode in redna uporaba vseh iztokov.

Temperatura vode ne vpliva na keramiko

Kot že rečeno, sanitarno vodo uporabljamo tudi za čiščenje pralnih površin v stanovanju ali hiši, pri čemer nam topla ali celo vroča voda da občutek, da smo površino bolje očistili. A za večino gladkih in neporoznih materialov v kopalnicah in sanitarnih prostorih je za redno čiščenje povsem dovolj hladna ali mlačna voda, pojasnjujejo v podjetju Geberit. To velja predvsem za sanitarno keramiko, porcelanske ploščice, plastične površine, steklo, kromirane armature in nerjavno jeklo. "Pri teh materialih je učinkovitost čiščenja pogosto bolj odvisna od ustreznega čistila in mehanskega delovanja (brisanje, ščetkanje) kot od temperature vode. Topla voda je lahko koristna predvsem pri odstranjevanju mastnih nečistoč ali trdovratnih oblog, medtem ko za običajno vzdrževanje praviloma zadostuje hladna voda," navajajo v Geberitu in dodajajo, da s tem prispevamo tudi k manjši porabi energije. 

Temperatura sanitarne vode ne vpliva na obstojnost sanitarne keramike, še dodajajo pri Geberitu, saj je ta izdelana iz gline, toplotno obdelane pri 900 do 1200 °C, kar ji zagotavlja visoko temperaturno obstojnost. Pomembna je tudi končna obdelava ploščice, saj je od te odvisna njena vpojnost. "Pomembnejši dejavniki, ki vplivajo na obstojnost sanitarne keramike, so mehanske obremenitve, kakovost čiščenja, uporaba agresivnih čistil in morebitni udarci, ki lahko poškodujejo glazuro," še pravijo v Geberitu.