Barbara Gavez Volčjak
Gospodinjski odjemalci so v Sloveniji poleg industrije in prometa eden od večjih porabnikov energije, lahko preberemo na spletni strani Agencije za energijo. Največ energije porabijo za ogrevanje prostorov, segrevanje vode, razsvetljavo in za kuhanje. Raba energije za vsako gospodinjstvo predstavlja velik strošek, zato so nasveti, kje je mogoče prihraniti, vedno koristni. Tokrat se bomo posvetili ogrevanju sanitarne vode.
V dobro izoliranih objektih delež energije za sanitarno vodo v štiričlanskem gospodinjstvu zavzema 15 do 25 odstotkov celotne porabe energije v domu, v varčnih hišah tudi nad 30 odstotkov, pravi Hasan Hodžić, dipl. inž. str., iz podjetja Vaillant. "Takšno gospodinjstvo letno porabi od 3000 do 4000 kWh energije za toplo vodo, kar pomeni, da ogrevanje z električnim bojlerjem prinaša visok znesek na položnici," navaja sogovornik. Ta podatek bi nas moral spodbuditi k razmisleku, kako se še lahko ogreva sanitarna voda, ki jo uporabljamo, pa tudi, koliko je potrebujemo in ali lahko zmanjšamo njeno porabo. S tem ne le prihranimo, temveč poskrbimo tudi za okolje.
Prevelika prostornina povzroča toplotne izgube
Sanitarna voda se lahko segreva z električnim grelnikom, po domače bojlerjem, s toplotno črpalko, kotli na različna goriva, kot so plin, kurilno olje, lesni peleti, sekanci, briketi ali drva, pa tudi s solarnim sistemom. Največji prihranek po Hodžićevem mnenju prinaša prehod z druge naprave na toplotno črpalko, pa tudi izbira optimalne prostornine vsebnika sanitarne tople vode, ki naj za štiričlansko družino znaša okrog 200 litrov. "Prevelika prostornina povzroča stalne toplotne izgube zaradi nepotrebnega vzdrževanja temperature, premajhna pa sistem sili v vklop potratnih električnih grelnikov," še meni strokovnjak. Dodatne prihranke omogoča pametno časovno upravljanje. "Z ustreznim programiranjem lahko delovanje naprave usmerimo v nočni čas, ko velja ugodnejša tarifa električne energije," še svetuje.
Toplotne črpalke so po mnenju Hasana Hodžića najboljša izbira za ogrevanje sanitarne vode tako z vidika učinkovitosti kot tudi skrbi za okolje. In to ne glede na to, ali govorimo o namenskih sanitarnih toplotnih črpalkah ali o ogrevalnih, ki hkrati skrbijo za ogrevanje hiše in pripravo tople vode. "Ti sistemi porabijo do 75 odstotkov manj elektrike kot klasični bojlerji. Delujejo tako, da odvzemajo toploto iz okolice (zraka, zemlje ali vode) in jo z minimalno porabo elektrike preko ogrevalnih teles učinkovito oddajajo v objekt. Sodobne naprave dosegajo visoka grelna števila (COP nad 3), kar pomeni, da iz 1 kWh elektrike pridobijo več kot 3 kWh toplote," razlaga sogovornik. Dodaja še, da okoljsko najbolj napredne toplotne črpalke uporabljajo naravno hladilno sredstvo R290 (propan). "To ima zanemarljiv potencial globalnega segrevanja (GWP = 3), hkrati pa omogoča segrevanje vode tudi do 75 °C. S tem gospodinjstvu zagotavlja vrhunsko bivalno udobje z obilico tople vode, hkrati pa poskrbi za zanesljivo zaščito pred legionelo," sklene Hodžić.
Toplotna črpalka je učinkovita in varčna
V podjetju Kronoterm se strinjajo, da je priprava tople vode s sanitarno toplotno črpalko izjemno učinkovita in stroškovno varčna. "Naprava večino toplote brezplačno zajame iz okoliškega zraka in jo prenese na vodo, medtem ko električno energijo uporablja zgolj za delovanje toplotne črpalke," pojasnjujejo v Kronotermu. Zelo učinkovita toplotna črpalka s COP nad 4 z 1 kWh vložene elektrike zagotovi več kot 4 kWh toplotne energije. "Za enako količino tople vode tako porabi približno štirikrat manj elektrike kot klasični električni grelnik. To se izrazito pozna pri družinskem proračunu, saj se letni strošek segrevanja vode za štiričlansko družino zniža z okoli 700 na približno 150 evrov. To prinaša okoli 550 evrov prihranka na leto oziroma od 7000 do 10.000 evrov v petnajstih letih," so izračunali v podjetju. Dodajajo še en zanimiv podatek, to je manjši ogljični odtis: po navedbah Kronoterma ima zamenjava električnega grelnika vode s toplotno črpalko tolikšen okoljski učinek, kot če s ceste umaknemo en avtomobil. Za povrh pa opozarjajo še na koristi za uporabnika: celoten sistem deluje popolnoma samodejno, poleti pa za pripravo tople vode ni treba zaganjati osrednjega ogrevalnega sistema ali kuriti v kotlu.
Ogreva vodo, hladi prostor
Sanitarna toplotna črpalka toploto zajema iz zraka v prostoru, kjer je postavljena, najpogosteje so to shramba, klet, garaža ali tehnični prostor, pri nekaterih izvedbah pa jo lahko po ceveh zajema tudi od zunaj ali iz odpadnega zraka prezračevanja, razlagajo v Kronotermu. "Elektriko potrebuje samo za pogon, ne za nastajanje toplote same. Prav ta način delovanja prinaša dvojno korist: medtem ko greje vodo, prostoru odvzema toploto in ga tako hkrati hladi. Poleti torej z eno napravo dobite toplo vodo in prijetno ohlajen prostor - lahko kar tistega, v katerem je nameščena, ali sosednjega, odvisno od izvedbe namestitve," še navajajo v Kronotermu.
Tako kot Hodžić tudi v Kronotermu menijo, da je 75 °C več kot dovolj za vsakodnevno rabo in tudi za zanesljivo zaščito pred legionelo, proti kateri naprava v rednih intervalih samodejno izvede pregrevanje vode na višjo temperaturo. "Velja splošno pravilo, da višja nastavljena temperatura pomeni več tople vode na zalogi, zato temperaturo nastavite glede na potrebe gospodinjstva; vse drugo naprava uravnava sama," pojasnjujejo v Kronotermu.
