Sredi Tihega oceana, več kot 600 kilometrov od čilske obale, leži košček kopnega, katerega ime zveni, kot da je pobegnil naravnost iz pustolovskega romana. Otok Robinson Crusoe je del čilskega otočja Juan Fernández in še danes velja za enega bolj odmaknjenih ter nenavadnih potovalnih ciljev na svetu.
Njegova zgodba je neločljivo povezana s škotskim mornarjem Alexandrom Selkirkom, ki so ga leta 1704 po sporu s kapitanom pustili na takrat nenaseljenem otoku. S seboj je imel le nekaj osnovnih potrebščin, med drugim mušketo, nož in Sveto pismo. Sam je preživel več kot štiri leta, dokler ga leta 1709 ni rešila ladja, ki je plula mimo. Njegova neverjetna zgodba naj bi pozneje navdihnila Daniela Defoeja pri pisanju znamenitega romana Robinson Crusoe.
Divjina daleč od množic
Danes je otok precej prijaznejši do obiskovalcev, čeprav pot do njega še vedno ni ravno običajen turistični izlet. Po prihodu z manjšim letalom potnike čaka še plovba ob razgibani obali do San Juana Bautiste, edinega stalno naseljenega kraja na otoku. Pred njimi se odpre pokrajina strmih vulkanskih vrhov, gostega zelenja in modrega Pacifika.
Robinson Crusoe je del narodnega parka Juan Fernández, otočje pa je zaradi izjemne biotske raznovrstnosti zaščiteno tudi kot biosferni rezervat. Tu živijo številne vrste, ki jih ni mogoče najti nikjer drugje, med njimi tudi sloviti kolibri Juan Fernández. Za obiskovalce so med največjimi privlačnostmi pohodništvo, potapljanje, kajakaštvo in opazovanje živali.
Ena najzanimivejših poti vodi do razgledne točke Mirador de Selkirk, več kot 500 metrov nad morjem. Prav od tam naj bi Selkirk nekoč vztrajno opazoval obzorje in čakal na ladjo, ki bi ga rešila. Na otoku si je mogoče ogledati tudi jamo, povezano z njegovim bivanjem, ter ostanke španske utrdbe Santa Bárbara.
Kdor pričakuje življenje ob kokosu in improviziranem ognjišču, bo nekoliko razočaran. Na voljo so manjši družinski penzioni, otoška posebnost pa je svež jastog, ki je pomemben del tamkajšnje kuhinje in gospodarstva. Robinson Crusoe tako danes ponuja ravno prav civilizacije, da pustolovščina ni preveč robinzonska – in dovolj samote, da se obiskovalcu hitro zazdi, da je svet ostal nekje zelo daleč.
