Nogometna Slovenija se vrača v Maribor. Končno! Pet let in še dober mesec dni za povrh bo v petek, ko se bodo bodli s Švico, minilo, odkar so člani naše izbrane vrste nazadnje pritekli na igrišče v Ljudskem vrtu. Obdobje, ko so se skrbniki slovenskega nogometa izogibali najbolj nogometnemu mestu v državi, je bilo absolutno predolgo. Pa čeprav tokratni post sploh ni najdaljši.
Kar devet let je Maribor čakal na Slovenijo po tekmi proti Grčiji v kvalifikacijah za Euro 2000, preden si je leta 2008 s prijateljsko tekmo proti Hrvaški vzela zalet za nepozaben lov na SP 2010. Šest let je minilo med doslej predzadnjo tekmo v Ljudskem vrtu in zadnjo.
V obdobju med tekmo dodatnih kvalifikacij za EP 2016 proti Ukrajini in do vrnitve reprezentance oktobra 2021 so odločevalci na nogometni zvezi prakso, s katero so ekskluzivne pravice za domače tekme podelili Ljubljani s Stožicami, utemeljevali z dotrajanostjo zahodne tribune Ljudskega vrta. Ko je tribuna dobila novo podobo in po tekmah EP do 21 let gostila še prvo selekcijo za dvoboj kvalifikacij za SP 2022 proti Rusiji, pa je Maribor naenkrat postal predaleč. Predaleč od Brda pri Kranju, kjer ima reprezentanca s sodobnim trening centrom odlične pogoje za delo. Permanentnim delom na avtocestnem križu in z njimi povezanim zastojem navkljub se je tak razlog zdel bolj kot izgovor.
Upravičeno ali ne, iskanje izgovorov ima svoje vzroke. V večjih Stožicah lahko proda več vstopnic in več zasluži, na mariborskem stadionu, kjer praktično vsak teden odmevajo vzkliki o mafiji, pa se NZS najbrž ne počuti dobrodošlo. Vsaj ne njen vrh s predsednikom Radenkom Mijatovićem. Gostoljubja reprezentanci ni odreklo mesto, niti glavnina navijačev, nasprotno, v obdobju, ko je svojo srečo iskala drugje, so jo številni pogrešali. Hrbet so ji obrnili organizirani mariborski navijači, prepričani v zgodovinske krivice in teorijo, da je edini smoter združbe z Brda, da škodi NK Maribor in (predvsem) violam. Poudarjanje Zlatka Zahoviča, da je začetnik struje, ki še vedno upravlja slovensko zvezo, zdajšnji predsednik Uefe Aleksander Čeferin, dvakrat rešil klub, ni pomagalo, skupina, v kateri se najdejo tudi posamezniki, ki znajo prestopiti mejo med upornikom in huliganom, ostaja na okopih.
Ko zaradi katastrofalne podobe igrišča v Stožicah ni bilo več druge možnosti, se je razdalja med Brdom in Mariborom le skrajšala, reprezentančni logistiki so ugotovili, da je treninge na Gorenjskem moč združiti s tekmo na Štajerskem. Prizorišče ni bilo prva izbira, to pa ne pomeni, da je Jana Oblaka z druščino zaradi tega treba prikrajšati za vzdušje Ljudskega vrta. Tudi obdobje najuspešnejše kooperacije med nogometno reprezentanco in drugim največjim mestom, ki je vrhunec doživela z Dedićevim poljubom sreče in uvrstitvijo na SP 2010, se je začelo, ko druge možnosti praktično ni bilo.
Morda je petkov obračun v ligi narodov le generalka, uvertura v nove velike podvige, ki jih bo selekcija Boštjana Cesarja lovila že prihodnje leto v kvalifikacijah za EP 2028. Selektor se ni zmotil, pravi navijači bodo reprezentanco podprli. Ultrasom še vedno ostane eleganten manever, da zvezi sporočijo, kaj si mislijo, podoben tistemu, ki so ga izbrali že oktobra 2021 – bojkot tekme. Slovenija si zasluži Maribor in Maribor si zasluži Slovenijo. Dobrodošli v nogometnem hramu, reprezentanti.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
