Kot smo poročali že ob njeni prvi predstavitvi, je novopečena poslanka Resnice tudi zastopnica mariborskega Kulturnega društva nemško govorečih žena "Mostovi", katerega ustanoviteljica in dolgoletna predsednica je bila njena letos preminula mati Veronika.
Gre za društvo s sedežem v Mariboru, ki je bilo leta 2000 ustanovljeno na pobudo nemško govorečih prebivalcev. Namen društva je ohranjanje jezikovnih, etničnih in kulturnih značilnosti nemško govorečih prebivalcev Slovenije, po poročanju N1 pa predvsem trudi doseči priznanje nemške manjšine v Sloveniji. Že leta 2021 je zdaj pokojna Veronika Haring za Večerovo rubriko "Grema na kafe" dejala, da je v Mariboru "še ogromno potomcev nemško govorečih ljudi, a večina se jih ne upa izraziti svoje nacionalnosti."
Kot je razvidno iz letnega poročila za 2025, je društvo večino denarja dobilo od tujih organizacij (58.282 evrov), manjši del pa tudi z donacijami fizičnih in pravnih oseb (4.270 evrov) ter dotacijami iz proračuna (8.105 evrov). Po podatkih iz aplikacije Erar je sicer društvo Mostovi od kulturnega ministrstva v zadnjih petih letih skupaj prejelo 78.538 evrov, po poročanju N1 so mu bila za letošnje štiri kulturne projekte odobrena še sredstva v višini 10.000 evrov, pa čeprav je ministrstvo po prihodu nove ministrice Ignacije Fridl Jarc iz vrst SDS zaustavilo številne, tudi medijske projekte, zaradi domnevnega finančnega primanjkljaja.
Na ugotovitve se je danes odzvala poslanka iz Gibanja Svoboda Lena Grgurevič, ki je kot Mariborčanka še posebej pozorna do dogajanja v mestu. "Priča smo absolutni koliziji interesov," je opozorila na novopečeno poslanko Resnice, v osnovi prav tako Mariborčanko (z nemškimi koreninami), ki pa je kandidirala na Ptuju. Grgurevičeva pri tem poudarja, da je Maribor tozadevno zaradi dogajanja v preteklosti še posebej občutljiv.
"Maribor ni pozabil svoje zgodovine in tudi Slovenija je ne sme. Maribor je mesto z bolečo zgodovinsko izkušnjo ponemčevanja, zato kot mariborska poslanka ne morem molčati ob pobudah za priznanje nemške narodne manjšine v Sloveniji, za kar se bori nova poslanka neResnice," je uvodoma pojasnila Grgurevičeva in dodala še nekaj konteksta: "Na Štajerskem dobro vemo, kaj je pomenilo ponemčevanje. Naši predniki so doživljali nasilne pritiske, zatiranje slovenskega jezika in identitete, raznarodovanje ter v času nacistične okupacije tudi prisilno ponemčevanje. Slovenski jezik, kultura in narodna zavest so bili postavljeni uničenju. Zato danes ne moremo in ne smemo lahkotno obravnavati političnih pobud, ki odpirajo vprašanje priznanja nove narodne manjšine. Nikomur ne odrekam pravice do jezika, kulture, kulturnega ustvarjanja ali ohranjanja družinske dediščine. Te pravice morajo biti zagotovljene vsem. Toda kulturno delovanje je eno, politične zahteve po priznanju narodne manjšine pa nekaj povsem drugega."
Ob tem ko se poslanka Svobode sprašuje, kako to, da za razliko od nekaterih drugih razpisov Ministrstvo za kulturo nadaljuje s postopki financiranja projektov društva Mostovi, od Haringove pričakuje tudi nekaj pojasnil: "Kot poslanka slovenskega parlamenta Martina Haring javnosti dolguje jasna pojasnila o svoji vlogi v društvu, njegovem financiranju iz Avstrije in Slovenije ter svojem stališču do priznanja nemške narodne manjšine." Za zdaj Resnica odgovorov še ni podala ...
