Franja Žišt
Medtem ko ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino skoraj vsak dan pošilja in na družbenih omrežjih objavlja sporočila za javnost, kako da so v šolsko reformo vključeni tudi strokovnjaki, ti že vse od napovedi šolske reforme opozarjajo, da jih minister ne sliši. Kar ni presenetljivo, saj je dr. Borut Rončević strokovnjake, ki so doslej sodelovali pri usmerjanju slovenskega izobraževanja, označil za "pedagoški establišment". Ministrstvo tedensko organizira tako imenovana strokovna srečanja, kjer povabljeni iščejo rešitve za slovensko šolstvo. Da jih zaradi "izraženega dvoma o objektivnosti in neodvisnosti procesov pri organizaciji in izvedbi strokovnih posvetov, ki bodo lahko imeli pomembne posledice za reformne procese v celoti", na ta srečanja ne bo več, so sporočili iz Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije, kjer so se na prvo povabilo odzvali, "saj smo bili prepričani, da bomo lahko prispevali svoje raziskovalne dosežke in strokovna stališča". Kaj jih je odvrnilo od sodelovanja in kaj o reformi ter javnem diskurzu pri nas pravijo v drugih združenjih na področju vzgoje in izobraževanja?
Legitimizacija vnaprej predvidenih rešitev
"Ministrstvo samo določa, katera strokovna združenja se bodo lahko udeleževala razprav, iz česar sledi, da gre za politično pristransko presojo virov za pridobivanje informacij, na katerih naj bi vzpostavljali ključne elemente reforme. Pogoj za zagotavljanje objektivnih informacij so jasni kriteriji, po katerih se zagotavlja celovita zastopanost relevantnih sogovornikov, ki lahko svoje strokovne argumente vsebinsko predstavijo in jih v razpravah tudi soočajo. Način vodenja posvetov, kjer ministrstvo samo določa načrt, vsebino in postopke, vzbuja resne dvome o zagotavljanju objektivnosti samega procesa," pravi predsednica zveze dr. Danijela Makovec Radovan. Ob tem dodaja, da je čas za pripravo strokovnih argumentov izjemno kratek, "saj vabila na posvete prihajajo nekaj dni pred samim dogodkom", zaključki posvetov oziroma predlogi pa so oblikovani na podlagi diskusije udeležencev, ki zaradi kratke časovnice, ki je na razpolago za diskusijo, ne omogoča poglobljenega soočenja stališč.
"Zaključki posvetov naj bi služili kot pomembna podlaga za oblikovanje rešitev celovite reforme sistema vzgoje in izobraževanja. Čeprav omizja ob zaključku srečanja predstavijo svoje ugotovitve, ostaja nejasno, katere ugotovitve in po kakšnem ključu bodo upoštevane, katere pa ne. Ker pot do oblikovanja predlogov v tem pogledu ni transparentna, hkrati pa ta proces poteka v izjemno tesnih časovnih okvirih, ki ne dopuščajo resne vsebinske razprave in soočenja argumentov, nastaja vtis, da gre pri strokovnih posvetih za navidezno participacijo, znotraj katere obstaja možnost, da se razprave strokovnih združenj manipulativno uporabijo za legitimacijo že vnaprej predvidenih rešitev," še opozarjajo pedagogi.
Otroci in mladostniki se ne učijo le iz tega, kar jim odrasli govorimo, temveč predvsem iz tega, kar počnemo
Kje so znanstvena in strokovna spoznanja?
Spomnimo, predstavniki izobraževalnih institucij so že večkrat izpostavili pomanjkljivosti Rončevićeve reforme izobraževanja. Iz oblikovanja šolske politike so tako izključeni praktično vsi reprezentativni predstavniki strokovnjakov, od fakultet do inštitutov, do največjega sindikata zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, Sviza. Zaposleni podpisujejo pozive in peticije, opozarjajo na nestrokovnost rešitev oziroma umanjkanje strokovnih utemeljitev za spremembe. V Sekciji psihologov v vzgoji in izobraževanju pri Društvu psihologov Slovenije so ob predstavljenih izhodiščih reforme šolstva v Sloveniji poudarili, da v napovedanih spremembah pogrešajo jasno utemeljitev, kako spremembe "izhajajo iz znanstvenih in strokovnih spoznanj, strateških usmeritev ter dosedanjih strokovnih podlag". Večino vprašanj in dilem, ki jih odpirajo reformna izhodišča, so strokovnjaki v zadnjih letih že poglobljeno obravnavali. V razpravah so sodelovali eksperti različnih področij, raziskovalci, učitelji, vzgojitelji, ravnatelji in starši, oblikovali so tudi predloge rešitev in načrtovali razvoj vzgoje in izobraževanja v skladu z zastavljenimi strateškimi cilji, ki so jih zapisali v dokumentih, ki "temeljijo na obsežnem interdisciplinarnem strokovnem delu in že ponujajo številne konkretne rešitve za izzive, ki jih naslavlja napovedana reforma".
Psihologi so prepričani, da bi moralo ministrstvo prednostno poskrbeti za kakovostno uvajanje prenovljenega kurikuluma za vrtce in učnih načrtov v prakso. "Ob tem mora vzgojiteljem in učiteljem zagotoviti ustrezno strokovno podporo ter sistematično spremljati in vrednotiti učinke prenove." Tudi krepitev strokovne avtonomije in avtoritete učiteljev je že del obstoječih razvojnih usmeritev. "Ključno je, da jim zagotovimo ustrezne pogoje za strokovno delo, podporo pri poglabljanju razumevanja celostnega razvoja in učenja otrok ter mladostnikov in priložnosti za razvoj odnosnih kompetenc, ki jih potrebujejo pri delu z raznolikimi skupinami otrok, mladostnikov in njihovih staršev," so ob tem zapisali.
Opismenjevanje le v prvem razredu ni strokovno utemeljeno
"Trditev, da se učiteljski poklic cehovsko zapira diplomantom nepedagoških študijskih programov, ne drži. Veljavna ureditev že omogoča vstop v učiteljski poklic diplomantom različnih strok, če izpolnjujejo predpisane izobrazbene pogoje in imajo ustrezno pedagoško-andragoško usposobljenost. To lahko pridobijo tudi naknadno v okviru programa za izpopolnjevanje izobrazbe," poudarjata predsednica sekcije psihologov v vzgoji in izobraževanju mag. Barbara Stožir Curk in predsednica društva psihologov dr. Tanja Kajtna. Predlog, da se otroci praviloma opismenijo že v prvem razredu, ocenjujejo kot strokovno neutemeljen, strinjajo pa se, da je treba nadarjenim učencem v vzgojno-izobraževalnem sistemu nameniti posebno pozornost. Poudarili so še, da popolna ideološka nevtralnost v vzgoji in izobraževanju ni mogoča, saj vzgoja vedno vključuje tudi vrednote in prepričanja.
"Pri načrtovanju sprememb vzgojno-izobraževalnega sistema morajo sodelovati tudi strokovnjaki s področja razvojne in pedagoške psihologije. Njihova znanja so ključna za razumevanje razvoja, učenja in potreb otrok ter mladostnikov. Ob tem opozarjamo, da člani novoimenovanega Strokovnega sveta za reformo vzgoje in izobraževanja ne izkazujejo strokovnih referenc, ki bi utemeljevale njihovo strokovno avtoriteto na teh področjih," so še opozorili v odzivu psihologi.
Spoštljivo, strpno in vključujoče javno komuniciranje
"V strokovnih združenjih na področju vzgoje in izobraževanja želimo opozoriti na pomen spoštljivega, strpnega in vključujočega javnega komuniciranja ter izražanja stališč politikov, drugih javnih osebnosti in vseh posameznikov. Način komuniciranja v tradicionalnih medijih in na družbenih omrežjih namreč pomembno sooblikuje družbeno klimo ter vpliva na to, kakšne načine izražanja in vedenja sprejemamo kot običajne in dopustne," so opozorili v odprtem pismu Sekcije psihologov v vzgoji in izobraževanju pri Društvu psihologov Slovenije, Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije in Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije. Da je javni diskurz vse pogosteje zaznamovan z diskreditiranjem, poniževanjem, hujskanjem proti drugače mislečim, spodbujanjem konfliktov, širjenjem neresnic ter zlorabo umetne inteligence za manipuliranje, zavajanje in škodovanje posameznikom ali skupinam z drugačnimi stališči in prepričanji, so poudarili: "Takšen način komuniciranja poglablja razdeljenost, nezaupanje in nestrpnost, hkrati pa spodkopava temeljne vrednote, pravna načela in uveljavljene demokratične prakse, h katerim smo se kot družba zavezali." Strokovnjaki opozarjajo, da se otroci in mladostniki ne učijo le iz tega, kar jim odrasli govorimo, temveč predvsem iz tega, kar počnemo. "Z opazovanjem našega vedenja oblikujejo predstave o sprejemljivih načinih komuniciranja in odnosov."
