V interventnem zakonu, o katerem bomo odločali na referendumu 6. decembra, je določeno, da se v pokojninski zakon doda člen, v katerem bosta urejena dvojni status in izplačilo stoodstotne pokojnine. Po novem bi torej tisti, ki bi po izpolnitvi obeh pogojev za upokojitev ostal polno zaposlen, ob plači prejemal tudi polno pokojnino. Danes prejema 40 ali 20 odstotkov pokojnine. V zakonu je predviden tudi novi člen zakona o delovnih razmerjih, v katerem je določeno, da pogodba o zaposlitvi preneha veljati po zakonu, ko delavec izpolni pogoje za pridobitev starostne pokojnine. Do zdaj se je vsak zaposleni odločil sam, ali bo še delal naprej ali se bo upokojil, delodajalec pri tem pravzaprav ni imel nobene besede. Po novem pa je zgodba obrnjena, delodajalec bi bil tisti, ki bi odločil, koga še potrebuje in koga ne ter pod kakšnimi pogoji.
Sindikati vztrajajo, da gre za prisilno upokojevanje, saj naj bi ob izpolnitvi pogojev za upokojitev pogodba o delovnem razmerju prenehala, če se zaposleni z delodajalcem že pred tem ne bi dogovoril drugače. Delodajalci pa pravijo, da je to dobrodošla novost, saj bo lahko njihovo kadrovsko načrtovanje boljše.
Kritike te spremembe so usmerjene tudi v minus, ki naj bi zaradi dvojnega statusa nastal v pokojninski blagajni. Kaj pravijo številke in kdo dejansko pri nas še dela po izpolnitvi pogojev za upokojitev? Če vzamemo podatke za letošnji marec, je v Sloveniji po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev še naprej delalo 22.333 zaposlenih. Od tega je bilo 7355 zaposlenih v javnem sektorju in 14.978 v zasebnem. Največ zaposlenih – 2343 se je za delo po pogojih za upokojitev odločilo v javni upravi in obrambi ter na področju socialne varnosti, sledi izobraževanje – 2333 zaposlenih, na tretjem mestu je zdravstvo –1976. Večje število starejših zaposlenih, ki bi se že lahko upokojili, dela tudi v prometu in transportu, trgovini, v domovih za starejše, pa tudi v gradbeništvu – gre za specializirane poklice, v gostinstvu, v varnostnih službah, tudi na pošti, v knjižnicah in arhivih in na področju raziskovanja in kulture. Skratka, večina tam, kjer kadra že dlje časa primanjkuje in kjer so delovne razmere sprejemljive tudi za starejše delavce.
Prisila ali dobrodošla novost?
Če bi vsi, ki sedaj delajo in prejemajo 40 ali 20 odstotkov, prejeli 100 odstotkov pokojnine, bi to pomenilo okoli 240 milijonov višjih odhodek iz pokojninske blagajne. A prav toliko več bi potrebovala pokojninska blagajna, če bi se vsi ti bili primorani upokojiti in jim delodajalec ne bi več omogočil dela, saj bi dobili slabe štiri odstotke več vseh upokojencev. Seveda pa bi v nekaterih dejavnostih izgubili tudi veliko zaposlenih, ki krpajo kadrovski manko, ker nikjer ne piše, kakšno novo pogodbo o zaposlitvi je treba ponuditi tistim, ki bi delali ob polni pokojnini.
Kakorkoli obračamo, odločitev ni črno-bela, kot se zdi na prvi pogled, potrebna je tehtnega razmisleka, predvsem pa boljšega dogovora med socialnimi partnerji: sindikati, delodajalci in vlado, ne pa da so jo na hitro zapakirali v interventni zakon. Navsezadnje dogovorjen dvojni status ne bi smel biti tako sporen, dopušča ga večina drugih evropskih držav s primerljivimi pokojninskimi sistemi.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
