Za številne mlade in mlade družine je nakup lastnega stanovanja vse težje dosegljiv. Cene nepremičnin so visoke, banke pa za odobritev stanovanjskega posojila zahtevajo tudi ustrezno kreditno sposobnost in zadostno lastno udeležbo. Tako se lahko zgodi, da imajo mladi redno zaposlitev in dovolj prihodkov za odplačevanje mesečnih obrokov, vendar do kredita ne morejo, ker nimajo dovolj prihrankov. Prav takšnim želi država pomagati z novim zakonom, ki bi olajšal nakup prve nepremičnine. Ministrstvo za finance je danes v javno obravnavo poslalo predlog zakona o reševanju prvega stanovanjskega problema, ki prvič združuje državno poroštvo za del stanovanjskega kredita in subvencioniranje obrestne mere.
Država bi prevzela poroštvo za 20 odstotkov glavnice stanovanjskega posojila
Po predlogu bi država prevzela poroštvo za 20 odstotkov glavnice stanovanjskega posojila. To pomeni, da bi za petino izposojenega zneska jamčila banki, s čimer bi mladim in mladim družinam olajšala dostop do kredita tudi v primerih, ko nimajo dovolj privarčevanega denarja za zahtevano lastno udeležbo. Hkrati bi država subvencionirala obrestno mero, kar bi zmanjšalo stroške financiranja in mesečno obremenitev kreditojemalcev. Kot pojasnjujejo na ministrstvu, želijo s kombinacijo obeh ukrepov odpraviti dve največji oviri pri nakupu prvega doma: pomanjkanje začetnih prihrankov in visoke stroške zadolževanja.
Predlog zakona je za zdaj šele v javni obravnavi
Pomoč bi bila namenjena izključno tistim, ki prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje, pri čemer bi morali v nepremičnini, za katero bi pridobili posojilo, tudi dejansko prebivati. Med upravičence bi vključili tudi mlade družine, ki pričakujejo otroka, saj jim želijo omogočiti ureditev stanovanjskega vprašanja še pred njegovim rojstvom. Predlog zakona predvideva tudi, da bi se najvišji dovoljeni znesek stanovanjskega kredita, za katerega bi bilo mogoče pridobiti pomoč, vsako leto usklajeval z indeksom cen stanovanjskih nepremičnin. Tako naj bi ukrep ohranil svojo vrednost tudi ob morebitni nadaljnji rasti cen stanovanj in hiš.
Na ministrstvu ob tem poudarjajo, da državno poroštvo ne bi pomenilo samodejne odobritve posojila. Banke bi morale tudi po uveljavitvi zakona še naprej preverjati kreditno sposobnost prosilcev in bi nosile večino kreditnega tveganja. Država torej ne bi prevzemala odgovornosti za celotno posojilo, temveč bi z delnim poroštvom pomagala predvsem tistim, ki kredit lahko odplačujejo, a zaradi pomanjkanja prihrankov težko izpolnijo pogoje za njegovo pridobitev.
Na ministrstvu za finance so prepričani, da bi takšna ureditev mladim in mladim družinam omogočila hitrejši in ugodnejši dostop do prvega doma, pri tem pa ohranila odgovorno kreditiranje in zaščito javnih financ. Predlog zakona je za zdaj šele v javni obravnavi, zato predvideni ukrepi še ne veljajo. Kdaj in pod kakšnimi končnimi pogoji bi jih bilo mogoče uveljavljati, bo znano po nadaljnjem zakonodajnem postopku.
