Upam, da je napočil čas, ko si bo Maribor končno uspel izvoliti župana/županjo za več kot dva mandata. Tovrstna "dolgovečnost" je mestu potrebna, da se lahko v mestu izvedejo razvojno pomembni projekti. Za potrditev te teze ni treba pogledati daleč vstran. V nam bližnjem Gradcu sta skoraj 35 let županovala karizmatična Alfred Stingl (1985-2003) in Siegfried Nagel (2003-2021) ter mesto popeljala med najhitreje se razvijajoča mesta v celotni Evropi. Podobno je, če pogledamo na Dunaj: od 1973. do danes je Dunaj zamenjal samo štiri župane, med katerimi posebej izstopa Michael Haeupl (1994-2018).
V 19. stoletju in prvi polovici 20. je tudi Maribor imel nekaj takšnih županov. V tem času se je Maribor izvil iz objema provincialne majhnosti in začel svoj razvoj. Med njimi je zame najbolj izstopajoč med- in predvojni župan Alojzij Juvan (1927-1931 in 1935-1941), saj se podpisuje pod številne projekte, ki so še zdaj pomemben del mestne podobe. Naj naštejem samo nekatere: izgradnja delavske (Vurnikove) kolonije s 147 vrstnimi hišami in 80 stanovanji za začasno namestitev v Pregljevi ulici, Carinska pošta, izgradnja kanalizacije v Melju in kopališča Mariborski otok, ureditev Glavnega trga, priprave za gradnjo mednarodnega letališča na Teznem, Pohorske vzpenjače in mestnega stadiona v Ljudskem vrtu, stavba za Borzo dela v Gregorčičevi ulici, dekliška in fantovska šola v Žolgarjevi ulici, most v Melju, mladinska doma v Langerjevi vili in Rodoškovi vili na Taboru, uvedba brezplačne malice za otroke v mestnih vrtcih in šolah …
Razen "dolgovečnosti" potrebuje novi župan dober pregled nad potrebami mesta kot celote. Kajti le tako bo lahko na osnovi te slike postavljal ustrezne prioritete, na osnovi katerih se bo lahko zavzemal za konkretne projekte. Ko je kmalu po moji prvi izvolitvi prišla do mene španska veleposlanica z arhitekti, ki so zasnovali novo brv na Lentu, s predlogom, da bi jo začeli graditi, sem jo zavrnil, ampak ne zato, ker mi projekt ne bi bil všeč, ampak ker menim, da si mesto ne more privoščiti mosta ob mostu, ko pa še vsi prebivalci nimajo niti ustrezne kanalizacije in vodovoda, vsi pa se vozimo po slabo vzdrževanih cestah. In smo prijazno zaključili.
Župan je pač lahkopokvarljivo blago: novemu županu želim nekratek rok trajanja.
Novi župan bo moral biti tudi dovolj ponižen, da si ne bo umišljal, da se je štetje časa začelo šele z njim in da pred njim ni bilo ničesar oziroma da je tisto, kar je bilo, bilo napačno in zgrešeno. Ideja novega Lutkovnega gledališča je zaživela pod enim županom, se razvijala pod drugim ter v celoti uresničila pod tretjim in četrtim. Isto velja za ponovno obnovljeni Glavni trg in Koroško cesto ali podvoz v Ljubljanski ulici: načrtovanjem pod enim županom, denar pod drugim, realizacija pod tretjim. In tako dalje.
Upam, da bo nov župan uspel razmejevati profit od družbene koristi in družbene odgovornosti, ko gre za mestno premoženje. Mesto in življenje v mestu je več kot profitni podjem. Pomemben del evropskih ekonomij in bogastva so tudi neprofitni projekti. Usmeritev v maksimalizacijo profita na primer z mestnimi lokali je napačna. Ker na eni strani ne morejo priti do lokala neprofitni izvajalci in ponudniki vsebin, na drugi strani pa se v čakanju na najemnike, ki bi lahko plačali visoke najemnine, lokali praznijo in samevajo.
Novemu županu želim vse dobro pri sestavljanju letnih proračunov, saj je zadolženost mesta na najvišji ravni do zdaj. Pri čemer ne vem, kakšen je notranji dolg občine. Torej koliko denarja je občina nenamensko porabila za druge namene, kot so bila plačila za uporabo mestne komunalne infrastrukture, ki jo plačujemo uporabniki v obliki raznih omrežnin.
Od "mojega" časa (ko so se norčevali iz mene in moje ekipe, ko smo na državni ravni izpostavili problem premajhnega financiranja občin – četudi Maribor in veliko občin zbere dovolj davkov, da bi lahko bili polno financirani za naloge, ki jih po zakonu morajo izvajati) se je hvala bogu financiranje mesta prek "glavarine" povečalo za kakšno tretjino. Nova vlada pa obljublja še izboljšave, celo ustrezen zapis v ustavo, da ne bodo potrebna vsakoletna "nategovanja" za nekaj, kar je zakonsko predpisano in vedno znova podfinancirano.
Novemu županu želim srečno roko pri izbiri in oblikovanju svoje ekipe sodelavcev (pač kolikor si jih lahko pripelje s seboj) ter veliko mero odprtosti in zaupanja v strokovne službe, ki ga čakajo. Sam sem (sicer v posebnih, "porevolucionarnih" časih) z veliko mero nezaupanja prišel na občino, a na srečo prav hitro spoznal, da za to ni neke posebne in resnične potrebe. Konec koncev ima župan legalne zvode, da si lahko ustvari zaupanja vredno delovno okolje, ne da bi pri tem ogrožal profesionalno ali eksistencialno prihodnost aparata ljudi, ki je bil tam pred njim. In bo ostal za njim.
Župan je pač lahkopokvarljivo blago: novemu županu želim nekratek roka trajanja.
