
Na besede direktorja UKC Maribor dr. Vojka Flisa, ki je svoj današnji odstop povezal tudi z razmerami v urgentnem centru in delnimi zaposlitvami urgentnih zdravnikov, o čemer smo že poročali, se je odzval tudi nekdanji predstojnik urgentnega centra dr. Gregor Prosen, ki je prav danes nastopil v naslednji epizodi Večerovega podcasta MediJana.
Najprej je zavrnil podatek, da je v urgentnem centru zaposlenih 39 specialistov urgentne medicine, kot je zapisal Flis. "To ni res. Zdaj bi moral točno pogledati na urnik, ampak nas je dobrih 20," je povedal. Približno deset oziroma enajst jih je v UKC Maribor zaposlenih za polni delovni čas, preostali pa v različnih deležih. Med njimi sta denimo dve zdravnici, ki sta v Mariboru zaposleni 20-odstotno, preostalih 80 odstotkov pa v urgentnem centru v Murski Soboti, je še razložil.
Prosen poudarja, da problem niso delne zaposlitve, temveč razlogi, zaradi katerih se urgentni zdravniki zanje odločajo. Specialist urgentne medicine namreč lahko dela na različnih deloviščih – v urgentnih centrih, na terenu, v satelitskih urgentnih centrih, dispečerskem centru ali helikopterski nujni medicinski pomoči. "Vprašati se moramo, kdo bi v trenutnem džumbusu želel delati 100 odstotkov v urgentnem centru," je dejal in dodal, da so lahko kolegom, ki kljub razmeram delajo v mariborskem urgentnem centru, predvsem hvaležni.

Prosen se s Flisovo interpretacijo, da so delne zaposlitve urgentnih zdravnikov eden od razlogov za težave pri organizaciji dela v urgentnem centru, ne strinja. Kot pojasnjuje, so bile prav delne zaposlitve način, da so del zdravnikov sploh lahko zadržali v mariborskem urgentnem centru. Če jim ne bi omogočili, da del delovnega časa opravijo tudi na drugih deloviščih, denimo na terenu, jih po njegovih besedah v urgentnem centru sploh ne bi bilo dovolj. "Če mi ne bi kolegom dovolili, da se vsaj delno zaposlijo v zunanjih enotah, na terenu, ne bi dobili niti teh, tako da bi kolaps nastal že pred dvema letoma," pravi Prosen.
Zato po njegovem problem niso delne zaposlitve same po sebi, temveč razmere v sistemu, zaradi katerih je delo v urgentnem centru za zdravnike manj privlačno od drugih delovišč.
Po njegovih besedah so zato lahko veseli in hvaležni, da ti zdravniki sploh ostajajo v sistemu. Ključno vprašanje pa je po njegovem vprašanje pravičnosti: "Zakaj jaz ne smem enega deleža delati na terenu, drugi pa lahko?" Težavo vidi v tem, da ministrstvo doslej ni poseglo v organizacijo mreže nujne medicinske pomoči in številnih dežurnih služb po državi.
Prosen je ob tem zavrnil tudi možnost, da bi bil njegov odstop del širšega dogajanja oziroma povezan z menjavo vodstva UKC Maribor. "Prav gotovo moj namen ni bil nikogar odstopiti, razen da se brigam za svoje posle, za svoj odstop in za neko svojo integriteto, s čimer si lahko zvečer pogledam v ogledalo," je poudaril. Glede morebitne "večje igre" pa pravi, da o njej ne ve ničesar. Opozoril je le, da je položaj v UKC Maribor izjemno zahteven: "Situacija je res kritična in nikomur v resnici ne privoščim, da se v to spušča brez treznega premisleka."
Celoten pogovor z Gregorjem Prosenom, bo objavljen v naslednji epizodi podcasta MediJana.
Jana Juvan





