Jana Juvan
Slovenska zdravstvena nega je dobila prve klinične specializacije. V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana je specializacijo s področja ran, stom in kontinence oziroma enterostomalne terapije začelo 18 diplomiranih medicinskih sester in diplomiranih zdravstvenikov iz vse Slovenije. Dveletni program naj bi jim omogočil pridobitev naprednih kliničnih znanj in kompetenc, pacientom pa kakovostnejšo obravnavo. Hkrati se začenjajo specializacije še na treh drugih področjih zdravstvene nege.
UKC Ljubljana je pooblaščeni izvajalec specializacije s področja ran, stom in kontinence. "Ko danes govorimo o specializaciji s področja ran, stom in kontinence, je pomembno poudariti, da v UKC Ljubljana ne govorimo o nečem novem. Govorimo o več kot treh desetletjih načrtnega razvoja znanja, izobraževanja in strokovne obravnave," je na tiskovni konferenci poudarila Maja Klančnik Gruden, svetovalka glavne medicinske sestre za področje vodenja kakovosti in razvoja v zdravstveni negi UKC Ljubljana.
Specializacija bo, kot omenjeno, trajala dve leti. Prvih šest mesecev bo namenjenih teoretičnim vsebinam, ki jim sledi preverjanje znanja. Nato se začne klinični del s kroženjem po kliničnih enotah. Koordinatorica specializacije in predsednica Sekcije medicinskih sester v enterostomalni terapiji Tadeja Krišelj je povedala, da je enterostomalna terapija s specializacijo dobila formalno vlogo v slovenskem zdravstvenem sistemu, kar naj bi omogočilo kakovostnejšo obravnavo pacientov in razbremenitev zdravnikov.
Specializacija za rane, stome in kontinenco je ena od štirih, ki se začenjajo v Sloveniji. Specializacija iz urgentnih stanj v zdravstvu bo potekala v sklopu Fakultete za zdravstvo Univerze v Mariboru, specializacija iz duševnega zdravja in psihiatrije na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin, specializacija iz integrirane zdravstvene nege odraslih na primarni ravni pa na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru.
Bolnišnice pozdravljajo specializacije, toda ...
Svetovalka Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije Monika Ažman je poudarila, da sta ključna namena specializacij karierni razvoj v zdravstveni negi in prenos naprednega znanja do pacientov. Zbornica bo bdela nad izvajanjem programov in kompetencami ter poskrbela, da se bodo specialisti lahko umestili na ustrezna delovna mesta. Pričakujejo tudi večjo dostopnost zdravstvene obravnave.
Novost prihaja v času, ko se bolnišnice še vedno spopadajo s pomanjkanjem medicinskih sester. Prav zato ponekod opozarjajo na paradoks: medicinske sestre želijo dodatno izobraževati, vendar jih zaradi pomanjkanja kadra težko umaknejo iz delovnega procesa.
V UKC Maribor je zaposlenih okoli 1700 medicinskih sester, po oceni bolnišnice pa jih manjka okoli 170, največ na negovalnih oddelkih. Specializacije kljub temu pozdravljajo. "Poglobljeno klinično znanje in jasno opredeljene kompetence lahko prispevajo k bolj kakovostni, varni in na dokazih temelječi obravnavi pacientov," poudarjajo.
V Splošni bolnišnici Celje imajo 1024 medicinskih sester, dve manj od letošnjega kadrovskega načrta. Trenutno imajo odprtih 22 delovnih mest v zdravstveni negi, nekoliko bolj kadrovsko oslabljeni so kirurški oddelki. Primanjkljaje rešujejo tudi s študentskim delom, upokojenimi medicinskimi sestrami in prerazporejanjem zaposlenih. Njihov diplomirani zdravstvenik je že začel specializacijo iz urgentnih stanj. Pričakujejo, da bo z novimi kompetencami lahko pomagal v "veliko preveč obremenjenem urgentnem centru".
Paradoks današnjega časa
V Splošni bolnišnici Ptuj imajo 305 medicinskih sester, manjka jih 23, največ med srednjimi medicinskimi sestrami oziroma tehniki zdravstvene nege ter na deloviščih z zahtevnejšo oskrbo. Trenutno imajo objavljenih 15 razpisov. Specializacije pozdravljajo, vendar opozarjajo, "da bi najprej bilo treba reševati trenutno pomanjkanje kadra v slovenskem zdravstvu, ki je preraslo v sistemsko krizo, ki neposredno ogroža dostopnost in varnost oskrbe pacientov".
Podoben paradoks izpostavljajo v Bolnišnici Topolšica, kjer imajo na področju zdravstvene nege 107 zaposlenih, po grobi oceni pa jih manjka najmanj deset. Največji primanjkljaj je med srednjimi medicinskimi sestrami in zdravstvenimi tehniki na oddelkih z izmenskim delom. Pomembno pomoč predstavljajo študenti zdravstvene nege, brez katerih si organizacije dela "praktično ne predstavljamo več".
Specializacije podpirajo, a opozarjajo, da si manjša bolnišnica težko privošči daljšo odsotnost zaposlenega, če ga nima kdo nadomestiti. "To je paradoks, s katerim se danes srečujemo: želimo razvijati znanje in kompetence zaposlenih, vendar jih zaradi pomanjkanja kadra težko izločimo neposredno iz delovnega procesa."
