Pred leti si brez njiju nismo znali prestavljati najvišje ravni klubskega nogometa, zdaj pa se preizkušata na klopeh svojih reprezentanc. Zinedine Zidane se je v trenerski posel vrnil po več kot petih letih, medtem ko je Jürgen Klopp v nogometnem svetu imel svetovalsko in televizijsko vlogo nekaj več kot dve leti. To sta namreč dva izmed sedmih trenerjev, ki jim je v zadnjem desetletju uspelo osvojiti ligo prvakov, in težko bi dejali, da ju od njunega umika od aktivnih vlog nismo pogrešali. Dvojec, ki je najbolj prestižen medsebojni obračun doživel ob zaključku sezone 2017/18 v finalu lige prvakov – ta je v Kijevu pripadel Zidanu in madridskemu Realu –, je to jesen sedel na klopi svojih domovin. Če je nogometni velemojster iz Marseilla s francosko izbrano vrsto postal tako evropski kot tudi svetovni prvak, prav slednje mu je leta 1998 po dveh golih v finalu in prvem naslovu za galske peteline prineslo tudi njegovo edino zlato žogo, pa Klopp sploh nikoli ni zaigral za Nemčijo.
Zidane je na klopi dvakratnih svetovnih in evropskih prvakov začel izvrstno. Po treh tekmah je neporažen, saj je na prvih dveh z minimalno razliko skupaj s svojimi izbranci premagal Turčijo in Belgijo, nazadnje pa proti Italiji remiziral z 1:1. Na drugi strani nekdanji strateg Liverpoola svoje selektorske kariere ni začel tako zelo obetavno. Kazalo je sicer, da bo debitiral z zmago, a so Nemci v sodnikovem dodatku drugega polčasa Nizozemcem dopustili, da so ti s poznim golom točko obdržali doma. Precejšen trn v peti mu je predstavljala trdoživa Grčija, ki mu je še pred prvo zmago nad Srbijo zadala prvi poraz, hkrati pa so Grki Nemcem na nedeljski povratni tekmi dopustili, da so ti domov odšli le s točko.
Lippi in del Bosque sta lahko vzor
Da lahko na klubski ravni nizata uspehe, sta že dokazala, toda ali jih lahko tudi na reprezentančni? Uspešni na obeh straneh trenerskega posla so bili le redki, morda je bolje govoriti celo le o izjemah. Marcello Lippi je najprej leta 1996 v Rimu, nedaleč stran od domačega Viareggia, z Juventusom prišel do najprestižnejšega klubskega naslova, nato pa deset let kasneje z Italijo prav Zidanu odvzel morebitni drugi naslov najboljšega na svetu. V tistem času je Klopp na prvenstvu, ki ga je gostila Nemčija, za javno televizijo ZDF opravljal delo strokovnega sodelavca. Edini, ki mu Lippi gleda v hrbet, je Vicente del Bosque. Gre namreč za edina trenerja, ki sta v tej vlogi združila zmagi v ligi prvakov in na svetovnem prvenstvu, s tem da je Španec hkrati svojo domovino popeljal tudi do evropskega naslova. Del Bosque si je najprej na prelomu tisočletja z madridskim Realom dvakrat pokoril nogometno Evropo. Finale leta 2002 proti Bayerju iz Leverkusna je z golom v 45. minuti za 1:2 odločil prav priljubljeni Zizou. Del Bosque je nato prinesel kar dve od treh zaporednih španskih lovorik na velikih tekmovanjih. Premierni svetovni naslov leta 2010, ko je v Južni Afriki, zaenkrat nazadnje, igrala tudi Slovenija, nato pa je z izbrano vrsto dve leti kasneje ubranil evropski naslov.To dvoje je španski reprezentanci uspelo povezati tudi v zadnjem obdobju.
Konec zgodbe po le štirih tekmah?
Kar sedem od desetih najmočnejših evropskih reprezentanc na Fifini lestvici je v novo sezono lige narodov krenilo z novimi selektorji. Na svojih mestih so ostali le Luis de la Fuente, ki je Španijo po evropskem naslovu pripeljal še do naslova svetovnih prvakov, Thomas Tuchel, ki se po tretjem mestu na mundialu z Anglijo pripravlja na domače evropsko prvenstvo, in Murat Yakin, ki se s Švico že drugo jesen zapored meri proti Sloveniji. Med tistimi, ki to jesen sedli na najprestižnejše klopi, je tudi Slaven Bilić, ki v reprezentančno-trenerskem poslu ni neznanka, tako kot denimo Zidane in Klopp. Nekdanji hrvaški selektor je postal zdajšnji, a mnogi pravijo, da bi kaj kmalu lahko spet postal tudi bivši. Poraz z 0:7 proti Angliji na Reki je po le treh tekmah dodobra zamajal položaj Bilića, ki je bil leta 2008 le nekaj trenutkov oddaljen od tega, da Hrvaško prvič v njeni zgodovini popelje v polfinale Eura, in še zmeraj bi bil edini, če bi mu to uspelo. Nekdanji trener West Ham Uniteda je v izbrano vrsto sicer vrnil veterana Luko Modrića, čigar reprezentančna prihodnost je bila po izpadu na svetovnem prvenstvu precej negotova, toda sedaj bo prav Modrić s soigralci proti Španiji očitno reševal Bilićevo službo.
