Po napovedih ministra Rončevića med učitelji že vre: Brez glasu praktikov so reforme obsojene na propad

Letošnji svetovni dan učiteljev, ki ga vsako leto obeležujemo 5. oktobra, mineva v luči sprememb, ki jih je na področju izobraževanja napovedal minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Ročević. Kot je poudarila predsednica glavnega odbora sindikata Sviz Marjana Kolar, oblast preprosto pozablja, da učitelji in vzgojitelji niso zgolj izvajalci odločitev države, ampak so ključni partnerji pri oblikovanju izobraževalne politike, plač in delovnih pogojev. V minulem šolskem oziroma študijskem letu je bilo po podatkih SURS-a v vrtcih zaposlenih 13.469 strokovnih delavk in delavcev, od tega 12.525 vzgojiteljev in pomočnikov učiteljev, v osnovnih šolah 21.905, od tega 18.754 učiteljic in učiteljev, v srednjih šolah 7886, od tega 6605 profesoric in profesorjev, ter v višjih strokovnih šolah in visokošolskih zavodih 6484, od tega 3737 profesorjev in profesoric. V kakšnih razmerah delajo slovenski učitelji in kaj si lahko obetajo ob prenovi izobraževanja?

Ne pričakujejo čestitk, ampak spoštovanje zavez

Največji izziv izobraževanja zdaj in v prihodnjih letih je pomanjkanje učiteljev, v zadnjem poročilu Pogled na izobraževanje ugotavlja OECD. S pomanjkanjem kadra se sooča večina izobraževalnih sistemov držav članic, vendar se obseg in oblike težav razlikuje med območji, šolami in predmeti. "Pomanjkanje se ne kaže le v nezasedenih delovnih mestih, temveč tudi zaposlovanju učiteljev brez vseh zahtevanih kvalifikacij, dolgotrajnih odsotnostih in odhodih iz poklica. OECD ob tem opozarja, da na privlačnost učiteljskega poklica in odločitve zaposlenih, da v njem ostanejo, vplivajo plače in drugi delovni pogoji, pa tudi šolska klima, strokovna avtonomija, odnosi ter družbeno priznanje poklica," je izpostavila Marjana Kolar. Država mora učitelje vključevati v vsebinska vprašanja, sodelovanje se ne neha pri plačah, je dodala, politika se mora z učitelji posvetovati tudi, ko gre za vprašanja, kakšna bo naša izobraževalna politika, kakšni bodo cilji in kako bomo izboljšali kakovost šolanja. "Brez glasu praktikov so reforme obsojene na propad," je dejala in še, da socialni dialog pomeni soustvarjanje šolskega sistema.

"Ob svetovnem dnevu učiteljev od vlade in ministra ne pričakujemo čestitk, pričakujemo spoštovanje mednarodnih zavez, ki so stare skoraj 60 let, pa jih še vedno moramo vsak dan znova braniti. Zahtevamo dosleden, spoštljiv in institucionaliziran socialni dialog, ne le zato, ker si to zaslužimo, ampak ker brez zadovoljnih učiteljev in vzgojiteljev in močnega javnega šolstva ni prihodnosti te družbe," razlaga sindikalistka in dodaja, da so v učiteljskih vrstah presenečeni, da v strokovnem svetu za reformo vzgoje in izobraževanja ni učiteljev praktikov: "Izobraževalci manjkajo. Bodo res o vzgoji in izobraževanju odločali nekompetentni ljudje? To je začetek konca javnega šolstva in naša naloga je, da se sliši naš glas, da stojimo za stroko in jo zagovarjamo. To bomo tudi storili z vsemi razpoložljivimi sredstvi," je še napovedala.

Jemanje ugleda učiteljstvu

Da je iz imenovanja strokovnega sveta zelo težko izluščiti racionalni princip, po katerem je bil svet imenovan, je poudaril tudi glavni tajnik sindikata Sviz Branimir Štrukelj. "Prej bi rekel, da je pri imenovanju prevladala preprosta politična arbitrarnost. Pri izbiri teh imen namreč koncepta ni mogoče zaslediti." V strokovnem svetu so kar trije predstavniki oziroma predstavnice delodajalskih organizacij, hkrati pa ni nobenega predstavnika sindikatov, "ki smo praktično na isti ravni kot delodajalske organizacije, smo socialni partnerji. Očitno je, da gre za selekcijo oziroma za arbitrarno izbiro, ki sindikate izločuje kot predstavnike zaposlenih v vzgoji in izobraževanju pa tudi širše." Ali to pomeni, da se je vlada odrekla koalicijski pogodbi, v kateri je zapisala, da bo spoštovala socialni dialog in da bo celo investirala dodatno voljo in napor vanj, se sprašuje Štrukelj in dodaja, da je vprašanje, ali vlada sploh še priznava sindikate kot socialne partnerje, ki zastopajo zaposlene. Če minister za šolstvo verjame, da je kompleksno reformo v izobraževanju, kot je napovedana sprememba devetletke v osemletko, možno izpeljati mimo in brez sodelovanja najštevilčnejše in visoko reprezentativne učiteljske organizacije, "se izrazito moti. Izključitev ni zgolj zelo nesprejemljiva poteza, gre za trend, ki jemlje glas in ugled učiteljstva, ki kaže na to, da se slovensko učiteljstvo poskuša zreducirati na poslušno delovno silo, ki nima pravice misliti s svojo glavo, ampak lahko zgolj izvaja stvari, ki jih ji bo naložila politika."

Nezaupanje do učiteljstva se kaže tudi v odločitvi vlade izpred nekaj dni, ko s spremembo zakona iz svetov šol in vrtcev jemljejo dva zaposlena, torej dva učitelja, učiteljici, dve vzgojiteljici, pomočnici, poudari Štrukelj. K ugledu učiteljskega poklica ne bo prispevala napovedana uvedba mikrodokazil, ko bo lahko učil "vsak, ki ima pet minut časa in nekaj prostih sobot za izobraževanje", Štrukelj v različnih potezah ministrstva vidi tudi resne grožnje po povečanju učne obveze učiteljev, prav tako pa med učitelji odzvanjajo napovedi predsednika vlade Janeza Janše, da se plačna reforma ne bo izpeljala do konca. Zato ni čudno, da med učiteljstvom vre, je dejal Štrukelj. Tudi po objavi članov strokovnega sveta je "facebook tako rekoč eksplodiral zaradi imen, ki so se pojavila v strokovnem svetu". "Občutek poskusov poniževanja, nabijanja krivde učiteljstvu, poskušanje spravljanja učiteljstva v poslušno delovno silo, zaničevanje njihovega dela je učitelje osebno prizadelo in gotovo ne bo ostalo brez posledic," sklene.