Črna gora želi do leta 2028 postati osemindvajseta članica Evropske unije. Pred vstopom mora država sprejeti in prevesti pravni red Unije, ki ga sestavlja več deset tisoč zakonov. Pogajalski okvir tudi določa, da mora država kandidatka pred pristopom pravočasno prevesti vso zakonodajo v svoj uradni jezik in usposobiti dovolj prevajalcev za nemoteno delovanje evropskih institucij.
Podgorica je v zadnjih mesecih močno povečala administrativne zmogljivosti in zagotavlja, da bo delo končala v predpisanem roku. Kljub temu evropski uradniki že pripravljajo rezervne načrte, poročajo bruseljski mediji. Evropska komisija preučuje več možnosti za začasno odstopanje. Ena izmed njih državi dovoljuje, da v prehodnem obdobju uporablja enega izmed obstoječih uradnih jezikov EU.
Glavni razlog za iskanje alternativnih rešitev predstavlja Hrvaška, ki je izrazila resne pomisleke glede kakovosti nekaterih že prevedenih pravnih besedil. Zagreb in Podgorica imata poleg tega nerešena dvostranska vprašanja, ki lahko upočasnjo celoten proces vključevanja. Odkar je Hrvaška leta 2013 kot zadnja vstopila v EU, se je obseg evropske zakonodaje skoraj podvojil. Evropske institucije na koncu zgolj preverijo prevode pred njihovo objavo v uradnem listu.
Če bi Evropska unija res uveljavila začasno odstopanje, bi Črna gora sama izbrala nadomestni jezik. Hrvaščina pri tem predstavlja najbolj očitno izbiro, saj si jezika delita osnovne značilnosti in se govorci med seboj brez težav razumejo. Strokovnjaki poudarjajo, da črnogorski knjižni jezik pripada istemu narečnemu kontinuumu kot bosanski, hrvaški in srbski jezik.
Vendar pa takšna rešitev v Črni gori verjetno ne bo naletela na odobravanje. Identitetna politika na Zahodnem Balkanu igra močno vlogo in Podgorica se je vrsto let borila za mednarodno priznanje črnogorskega jezika.
Zgodovina Evropske unije sicer že pozna podobna odstopanja. Malta je leta 2004 zaradi pomanjkanja usposobljenih prevajalcev dosegla izjemno triletno prehodno obdobje, v katerem ji ni bilo treba prevesti vseh aktov v malteščino. Tudi Irska je desetletja po vstopu dosegla začasno ustavitev obveznosti prevajanja v irščino, ko je ta postala polnopravni uradni jezik. Bruselj s tem dokazuje prilagodljivost in popolnega prevoda pravnega reda ne obravnava nujno kot absolutni pogoj za vstop. Vseeno pa bo v črnogorskem primeru najbolj logično rešitev politično najtežje prodati.
