Menedžerji iščejo odgovore na izzive konkurenčnosti. Kaj ugotavljajo in kaj sporočajo?

Kako pospešiti inovacije, povečati produktivnost in izkoristiti potencial umetne inteligence? To so bila osrednja vprašanja prvega dne kongresa Združenja Manager v Portorožu. Marko Lukić, predsednik Združenja Manager, je povedal, da vidi vlogo stanovskega združenja v povezovanju s ciljem razvoja Slovenije. Kljub talentom, ki jih imamo, pa da nam včasih primanjkuje poguma za realizacijo idej, ki bi vodile v višjo produktivnost, saj smo danes pri 75 odstotkih avstrijske.

Potrebujemo novi družbeni dogovor

Prihodnost ne bo nagradila tistih, ki si ne upajo in ne tvegajo, zato so si v združenju zastavili višje standarde vodenja, ki bodo vodili k boljšim rezultatom. Zadnja investicija Sandoza v Lendavi kaže, da nismo več destinacija za poceni delovno silo, ampak cilj za največje svetovne investitorje, je menil Lukić in opozoril še na izzive družinskih podjetij, ki so iz garažnih podjetij zrasla v velika podjetja. Ta se soočajo z vprašanji nasledstva, profesionalnega upravljanja ali prodaje tovrstnih podjetij.

"Vsi pa potrebujemo novi družbeni dogovor, da se bomo nehali preparirati, kako bomo tisto, kar imamo, razdelili, ampak se bomo posvetili temu, kako bi ustvarili bistveno več. Da ne bomo govorili o okoli 13 tisoč tistih nad 7500 evrov razvojne kapice, ampak o sto tisočih, in kako sprostiti kapital državljanov, naložen v bankah, ob slabih preteklih izkušnjah. Zato potrebujemo skupno razvojno smer, ki bo presegala vladne mandate. In primerljive pogoje poslovanja, da bomo lahko konkurirali v mednarodnem prostoru. Okolje, v katerem bosta delo in uspeh nagrajena in priznana, ne stigmatizirana."

"Živimo sorazmerno dobro, a pomembna bo smer razvoja" 

Premier Janez Janša se je strinjal, da je dolgoročno bolj kot posamezni ukrepi države pomembno, v katero smer bo šla Slovenija, ki je po njegovem v zadnjem času izgubila precej sape. Kljub temu Janša meni, da v Sloveniji še sorazmerno dobro živimo tudi po zaslugi trdoživega gospodarstva, ki je po osamosvojitvi nadomestilo nekdanje jugoslovanske trge z evropskimi, in stabilne lokalne samouprave. Ponovno je okrcal preobsežno državno administracijo z 22.000 predpisi in skoraj 200 tisoč zaposlenimi v javnem sektorju. Izpostavil je še uvoz poceni delovne sile in lanskih 150.000 izdanih delovnih dovoljenj za tujce. Ob čemer je omenil tudi, da delavec s Kosova, ki se zaposli v komunalnem podjetju in s seboj pripelje še družino, "pač z nacionalnega vidika ni dodana vrednost". 

"Če bi na državni ravni delovali v podobni meri kot v gospodarstvu, se ne bi primerjali s Hrvaško, ampak s Švico. In namesto da bi se danes pogovarjali o razvoju, rešujemo proračun z rebalansom. Dobre novice so, da nismo pod vodo in da so mogoče rešitve brez kriznega zategovanja pasu. Dobro je tudi, da se je EU začela zavedati, da so birokratske ovire problem in da se zunanje trgovinske pritiske rešuje s pogajanji ter predlogi, kako v EU privabiti investicije namesto subvencioniranih proizvodov. Izziv so tudi cene energentov, kjer se snujejo ukrepi na evropski in nacionalni ravni," je dejal Janša in še dodal, da sta z izvršnim podpredsednikom Evropske komisije, pristojnim za evropsko blaginjo in industrijsko strategijo, Stephanom Sejournejem, včeraj ugotavljala, da sodi zasebni sektor v Sloveniji med najmanj zadolžene v EU. Za več investiranja pa bodo potrebni debirokratizacija, razumni davki in sprostitev potencialov, na katere lahko vpliva država.

Inoviranje in sobivanje z umetno inteligenco

O možnostih za večjo inovacijsko učinkovitost je govoril Gijs van Wulfen, strokovnjak za oblikovalsko razmišljanje, in predstavil pasti in pristope za več inoviranja v podjetjih. Četudi je Slovenija na 35. mestu med 139 državami, je menil, da imamo potencial za skok navzgor po tej lestvici. Ádám Kotsis, partner in izvršni direktor Boston Consulting Group, pa je govoril o učinkovitem sodelovanju med človekom in umetno inteligenco, še zlasti z agenti, in posledičnem vplivu na konkurenčnost podjetij. In o vlogi menedžmenta v sobivanju z umetno inteligenco, ki bo opolnomočen z umetno inteligenco po njegovem mnenju vreden veliko več. 

Ob zaključku prvega dne menedžerskega kongresa Združenje Manager so naziv manager leta 2026 podelili dr. Tomažu Kmeclu, glavnemu direktorju podjetja Kolektor Etra. Priznanje je prejel za uspeh pri preobrazbi podjetja v globalnega igralca in enega od tehnoloških nosilcev evropskega zelenega prehoda.