Andreja Kutin
V primeru, da posvetovalni referendum o RTV prispevku uspe, bi lahko tako strinjanje na referendumu pomenilo podlago vladi za ukinitev RTV prispevka. Okrogla miza z naslovom Zakaj potrebujemo RTV-prispevek? je poleg naslovnega odgovarjala na več vprašanj, predvsem pa so sogovorniki poudarili, da se rušenje javne radiotelevizije ne dogaja prvič.
Nevenka Dobljekar, upokojena novinarka Radia Slovenija: “Žalostna sem, da se to ponovno dogaja, to ni prvič, lahko pa je zadnjič. Javna RTV je poslednji mejnik lepe govorjene slovenske besede, zadnji kjer še ni politizacije in po njem sedaj segajo kremplji politike. Imamo izkušnje, kaj se je zgodilo v državah, kje so ukinili javni RTV prispevek in ugotovili, da je to velika napaka.”
Ker RTV niso le novinarji, ki se ukvarjajo s politiko in niso všečni trenutni oblasti, je namreč veliko več, so se strinjali sogovorniki in tudi občinstvo, na javni televiziji dobijo prvo priložnost mladi glasbeniki in športniki, je največja kulturna ustanova v državi in nenazadnje ima obširno infrastrukturo. Novinarka in sindikalistka Helena Milinković: "Oddajniki in zveze rtv so javna infrastruktura, ko bodo padle ostale komunikacije, recimo zaradi nesreč, ki jih poganjajo podnebne spremembe, bo ta prenehala delati, oddajniki RTV pa bodo ostali." Seveda pa je, ko gre za RTV vprašanj več in so širša, dodaja: "Ne moremo mimo predlogov zakona, to ni le vprašanje o prispevku." Zaposleni pa so v negotovosti ves čas, "ves čas se z nami žonglira" dodaja sindikalistka.
A slika je širša tudi od RTV same. Predlagatelji referenduma v kampanji RTV enačijo s komercialnimi ponudniki pretočnih vsebin, ki da ponujajo možnost izbire na trgu, kar je vsekakor zgrešeno oziroma, kot je dejal Boris Vezjak, filozof in medijski kritik: "Gre za cenene populistične poteze, ki igrajo na najnižja čustva, ampak pomembno je, da je ta paket zelo spretno zakamufliran. Referendumski trojček posvetovalnih referendumov, torej trije posvetovalni referendumi so tukaj zato, da se prikrije četrti, zakonodajni referendum (o parlamentarnih preiskavah op. p.), ki je zelo pomemben. Ti trije so narejeni populistično, tako da generirajo enostavne rešitve, nizkotno vzbujajo najnižja čustva. Zakaj bi podpirali lenuhe, če lahko gledamo Netflix?" A pravzaprav je pri tej inflaciji referendumskih vprašanj najpomembnejše tisto o preiskavah. "Janez Janša vodi vlado četrtič in vsakič si skuša podrediti medije in to agendo ponavlja tudi v četrtem mandatu," tako Vezjak, ki je tudi popisal zgodovino podrejanja medijev.
Helena Milinković: "Ko se zgodijo krize poplave, nesreče vojne, ljudje pridejo k javnemu servisu in to zaupanje novinarji imamo, včasih podcenjujemo javnost, saj javnost ni nepismena." Sogovorniki so poudarili tudi pomen lokalnega novinarstva, sploh ker marsikje le ta zagotavlja nadzor oblasti, pred vrati pa so lokalne volitve.
"Javnemu RTV se pušča kri zato, da bo sam crknil. Poskuša se sistematično sesuti državne podsisteme, da se bo sesulo pravno državo. Dela se po Orban šabloni in drugih, sedaj tudi Netanjahujevi. Mi pa kot gasilci pridno skačemo in gasimo vse te požare," je dodal Vezjak in ob nekaj intervencijah ter kritikah iz občinstva, ki so letele na centralo ter uredniške odločitve RTV dejal, da sedaj ni čas za kritiko, ampak je čas, da se ubrani RTV.
