Evropska komisija naj bi pripravljala obsežno prenovo načina sprejemanja odločitev v Evropski uniji. S tem načrtujejo obiti nacionalne vete in uvesti nova varovala za vladavino prava, saj želijo v unijo vključiti dodatne članice, kot sta Črna gora in Albanija. Predsednica komisije Ursula von der Leyen naj bi prihodnji teden predstavila načrt za največjo spremembo notranjega delovanja EU v zadnjih desetletjih. Unija se namreč pripravlja na širitev na več kot 30 držav članic, pri čemer sprememba Lizbonske pogodbe ne bo potrebna.
Dva interna osnutka dolgo odlašane širitvene strategije kažeta, da namerava komisija uporabiti pravne premostitvene klavzule. Z njimi želijo odpraviti zahtevo po soglasju med 27 državami v številnih vmesnih fazah vključevanja držav kandidatk v EU, poroča novi bruseljski medij Rapporteur. Dokument, ki bo služil kot osnova za načrt predsednice komisije, poudarja, da mora EU postati manj odvisna od popolnega soglasja. Avtorji dokumenta opozarjajo, da konsenz sicer krepi politično lastništvo in demokratično legitimnost, hkrati pa lahko upočasni ali celo prepreči pravočasne odločitve na področjih, kjer mora unija nujno ukrepati.
Konec pravice do veta in zasilna zavora
Ukrep, ki za potrditev prav tako potrebuje soglasno podporo vseh članic, bi lahko močno pospešil vključevanje držav, kot so Ukrajina, Črna gora in Severna Makedonija. Trenutno njihov napredek pogosto blokira peščica držav članic. Kljub temu bo predlog verjetno naletel na upor sedanjih članic, ki ne želijo izgubiti pravice do veta. Osnutek zato predlaga uvedbo "zasilne zavore", ki bi jo vlada lahko sprožila, če bi ocenila, da načrt ogroža njene "življenjske nacionalne interese".
Komisija predlaga uporabo nižjega praga glasovanja s kvalificirano večino. To pomeni podporo 15 držav, ki predstavljajo dve tretjini prebivalstva unije. Ta sistem nameravajo uveljaviti na širšem spektru politik, vključno s sankcijami, človekovimi pravicami, obrambo in varnostjo ter davčnimi utajami. Interni dokument opozarja, da bo širitev unije neizogibno povečala tveganje za zamude ali blokade pri sprejemanju odločitev.
Manj komisarjev in stroga preizkusna doba
Predlog prinaša tudi sporno novost glede sestave same komisije. Ob širitvi bi evropskega komisarja dobili le še dve tretjini držav članic. V trenutni uniji 27 članic bi se moralo devet držav odpovedati svojemu predstavniku v Bruslju. To bo predvidoma razburilo manjše države članice, ki že dolgo opozarjajo na upadanje svojega vpliva ob širitvah povezave. Irska ima na primer po zavrnjenem referendumu leta 2008 pravno jamstvo, da bo komisija še naprej vključevala po enega državljana vsake države članice. Temu bi se zdaj moral Dublin odpovedati.
Nove članice unije bi po vstopu čakala stroga preizkusna doba, ki bi lahko trajala desetletje ali več. V tem času bi Bruselj izvajal poostren nadzor nad njimi. Kazni v preizkusnem obdobju bi lahko vključevale začasni odvzem glasovalnih pravic v Svetu EU in finančne sankcije. Nove članice bodo morale podpisati pravno zavezujočo začasno zavezo, da ne bodo blokirale odločitev, ki jih sprejme preostanek EU.
Poleg tega bodo države članice ohranile standardne začasne zaščitne ukrepe pri pridruževanju ključnim politikam EU, od pravosodja in notranjih zadev do kmetijstva. Za nove države bo veljal tudi časovno omejen finančni zaščitni ukrep, ki bo komisiji omogočil kaznovanje novih članic, če bi te nazadovale pri demokratičnih in pravosodnih standardih. Pred samim vstopom v EU pa bodo morale nove članice obvezno pristopiti k Evropskemu javnemu tožilstvu, ki preiskuje goljufije s sredstvi EU.
