Občasna napihnjenost po obroku predstavlja povsem normalno fazo prebave in večinoma ne pomeni razloga za skrb. Skoraj vsaka peta oseba se vsaj enkrat tedensko spopada s tem neprijetnim občutkom. Težava pa nastane, če vas napihnjenost muči po skoraj vsakem obroku, če občutek ne mine ali če vas celo ovira pri vsakodnevnih opravilih. V takšnih primerih strokovnjaki svetujejo posvet z zdravnikom, poroča portal EatingWell.
Napihnjenost, ki jo spremlja občutek polnosti, pritiska ali napetosti v trebuhu, se pogosto pojavi, ko hrano uživate prehitro ali ko pojeste večji obrok kot običajno. Dokler občutek mine sam od sebe in ne povzroča bolečin, verjetno ne skriva resnejših zdravstvenih težav. Kljub temu pa strokovnjaki opozarjajo, da pogosta ali dolgotrajna napihnjenost lahko kaže na določen zdravstveni problem.
Preproste spremembe za boljše počutje
Ker napihnjenost deluje predvsem kot simptom, strokovnjaki priporočajo, da najprej poiščete njen glavni vzrok. Začnete lahko z majhnimi spremembami, na katere zlahka vplivate. Med prehranjevanjem posamezniki pogosto pogoltnejo preveč zraka, kar hitro povzroči napetost v trebuhu. Zato hrano žvečite počasneje, izogibajte se kajenju in močno omejite pitje gaziranih pijač. Podoben negativen učinek na prebavo imajo tudi žvečilni gumiji, trdi bonboni in pitje po slamici. Prebavo lahko izboljšate tudi tako, da namesto treh velikih obrokov na dan raje zaužijete več manjših porcij.
Določena živila, kot so zelenjava iz družine križnic, fižol, čebula in nekateri mlečni izdelki, med prebavo ustvarjajo več plinov in s tem povečajo možnost za napihnjenost. Ker se sprožilci razlikujejo od posameznika do posameznika, strokovnjaki odsvetujejo, da iz jedilnika nenadoma črtate cele skupine živil. Raje si redno zapisujte, kaj jeste in kako se po obroku počutite. Če opazite, da vam določena hrana redno povzroča preglavice, najprej zmanjšajte porcijo ali živilo le začasno umaknite z jedilnika.
Opozorilni znaki, ki zahtevajo obisk zdravnika
Nekaterim ljudem prebavne motnje povzročajo tudi določeni ogljikovi hidrati, na primer laktoza. Intoleranca na laktozo danes predstavlja zelo pogost pojav, čeprav mnogi brez težav prenesejo manjše količine. Če sumite, da vam težave povzročajo mlečni izdelki, se o tem nujno posvetujte z zdravnikom ali nutricionistom.
Zdravniško pomoč pa morate poiskati takoj, ko napihnjenost spremljajo še drugi zaskrbljujoči simptomi. Močna in vztrajna bolečina v trebuhu, nenamerna izguba kilogramov, bruhanje, driska, zaprtje, vidna oteklina trebuha ali kri v blatu predstavljajo resne opozorilne znake. Vztrajna napihnjenost namreč lahko opozarja na celiakijo, zmanjšano delovanje trebušne slinavke, hipotirozo, sindrom razdražljivega črevesja ali čezmerno razrast bakterij v tankem črevesju.
