Sanja Verovnik
Slovenija je za turiste vse bolj privlačna. V prvih osmih mesecih letošnjega leta so v turističnih nastanitvah zabeležili skoraj 5,4 milijona prihodov domačih in tujih turistov, kar je 6,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Ustvarili so več kot 14 milijonov prenočitev, kažejo podatki Statističnega urada Republike Slovenije. Toda turistični uspeh ima tudi drugo plat. Gneča na cestah, preobremenjena infrastruktura, vse dražja stanovanja in širjenje turističnih nastanitev ponekod že močno posegajo v vsakdanje življenje domačinov. Koliko turistov lahko slovenski kraji sploh še sprejmejo, ne da bi pri tem izgubili tisto, zaradi česar so privlačni?
Na to vprašanje so ob letošnjem Dnevu arhitektov, ki je na Bledu potekal pod naslovom Prostor pod pritiskom, opozorili v Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS). Ugotavljajo, da vidne posledice turistične preobremenjenosti marsikje niso več zgolj znak neravnovesij, temveč ponekod jasno kažejo, da je meja zmogljivosti prostora že presežena.
"Krajev zato ne smemo obravnavati zgolj kot turističnih proizvodov ali destinacij, temveč predvsem kot življenjske prostore," poudarjajo v zbornici. Opozarjajo, da prekomerni turizem ni le posledica velikega števila obiskovalcev, ampak tudi pomanjkljivega prostorskega načrtovanja. Turizem namreč trži prav tisto, kar lahko z nenadzorovanim razvojem uniči: krajino, naravno in kulturno dediščino ter kakovost življenja lokalnih skupnosti.
Prekomerni turizem ni le posledica velikega števila obiskovalcev, ampak tudi pomanjkljivega prostorskega načrtovanja
Pred novimi hoteli preveriti zmogljivost prostora
Zbornica zato predlaga, da bi morala pred odločitvami o novih turističnih nastanitvah in infrastrukturi postati obvezna strokovna ocena nosilne zmogljivosti prostora. Pri tem ne bi upoštevali zgolj števila obiskovalcev, temveč tudi obremenjenost cest, javnih površin, porabo virov in spremembe stanovanjskega fonda. Takšne ocene bi morale temeljiti na stalnem spremljanju razmer in biti vključene v državne, regionalne in občinske prostorske akte.
Pripravo ocen za regionalne prostorske plane bi morala zagotoviti država, na lokalni ravni pa občine, kjer turizem pomembno vpliva na prostor. Na najbolj obremenjenih lokacijah predlagajo tudi usmerjanje obiska z rezervacijskimi sistemi.
Posebej opozarjajo na stanovanjsko problematiko turističnih krajev. Na območjih največjih pritiskov bi morala imeti pri novih rabah zemljišč prednost stanovanja in storitve za stalne prebivalce, obstoječa stanovanja pa bi morala ostati namenjena bivanju. Sobivanje turizma in lokalnega življenja je namreč mogoče le, če si domačini življenje v svojem kraju še lahko privoščijo.
Arhitekti ne smejo biti le izvajalci želja investitorjev
Zbornica opozarja tudi na odgovornost arhitektov in prostorskih načrtovalcev. Ti ne smejo zgolj potrjevati vnaprej sprejetih odločitev investitorjev, temveč morajo vztrajati pri strokovnih argumentih in upoštevati značaj posameznega kraja. Že en sam preobsežen turistični objekt lahko namreč trajno spremeni podobo manjšega naselja, opozarjajo. Zavrnitev projektiranja novih turističnih zmogljivosti naj bo sicer skrajni ukrep, poudarjajo, vendar morajo člani zbornice zavrniti naročila, pri katerih bi lahko prišlo do kršitev predpisov ali poklicnega etičnega kodeksa.
Pomembno vlogo pripisujejo tudi ohranjanju kulturne in naravne dediščine. Nasprotujejo dodatnim posebnim dajatvam za turistične ponudnike, podpirajo pa možnost, da bi del turistične takse namensko porabili za ohranjanje dediščine, narave in krajine. Prenova zgodovinskih objektov mora po njihovem izhajati tudi iz potreb domačinov, ne zgolj iz turističnih interesov.
Zbornica bo pristojnemu ministrstvu predlagala, naj ocena nosilne zmogljivosti prostora postane obvezna strokovna podlaga pri načrtovanju novih turističnih zmogljivosti. Merila za presojo vplivov na prostor in življenje lokalnih skupnosti bo vključila tudi v javne arhitekturne natečaje. Sporočilo strokovnjakov je jasno: uspešnosti turizma ni mogoče meriti zgolj s številom obiskovalcev in prenočitev, temveč tudi s tem, kako turistični razvoj vpliva na kraje in ljudi, ki v njih živijo vse leto.
