Zaradi vse hujših oblik nasilja, ki naj bi ga izvajali tudi vedno mlajši storilci, bi bilo treba razmisliti o spremembi zakonodaje in drugačnem pristopu k njihovi obravnavi. Tako je predsednik Okrožnega sodišča v Celju Darko Belak opozoril v današnjem pojasnilu, s katerim se je odzval na nezadovoljstvo javnosti zaradi ustavitve kazenskega postopka v odmevnem primeru medvrstniškega nasilja. Gre za napad na takrat 13-letno deklico, ki se je aprila 2023 zgodil na strehi garažne hiše celjskega nakupovalnega središča Citycenter. Čeprav je tožilstvo zaradi dogodka sprožilo postopek zoper enajst mladoletnih oseb, je sodišče zdaj pojasnilo, zakaj je postopek zoper devet od njih ustavilo. Sklep še ni pravnomočen.
Primer je pred tremi leti pretresel javnost, potem ko so po družbenih omrežjih zaokrožili posnetki nasilja nad deklico. Več mladostnikov jo je obkolilo, nekateri so jo fizično in verbalno napadali, drugi pa dogajanje opazovali, snemali in spodbujali. Mati napadene deklice je pred dnevi za POP TV povedala, da je bila njena hči žrtev udarcev, brcanja, vlečenja za lase, poniževanja in groženj. Nad odločitvijo sodišča je ogorčena, predvsem pa razočarana, ker po njenem prepričanju za nasilje ni nihče odgovarjal. Opozorila je tudi na dolgotrajnost postopka in občutek, da je sistem pozabil na žrtev.
Osem jih je med postopkom postalo polnoletnih
Kot je v današnjem pojasnilu navedel Belak, je Okrožno državno tožilstvo v Celju 29. aprila 2024 vložilo zahtevo za opravo pripravljalnega postopka zoper enajst mladoletnih oseb. Osmim je očitalo kaznivo dejanje nasilništva, dvema grožnje, med očitki pa je bilo tudi neupravičeno slikovno snemanje. Dogodek se je zgodil 8. aprila 2023 na strehi garažne hiše nakupovalnega središča Citycenter na Mariborski cesti v Celju.
Po navedbah sodišča je šlo za zelo obsežen postopek, tako zaradi števila udeležencev kot zaradi očitanih kaznivih dejanj. Sodišče je postopek zoper osem oseb ustavilo, ker so med postopkom postale polnoletne, očitana dejanja pa naj bi storile kot mlajši mladoletniki, torej v starosti od 14 do 16 let. Odločilen je bil 92. člen kazenskega zakonika, ki določa, da se polnoletniku, ki je kaznivo dejanje storil kot mlajši mladoletnik in med sojenjem še ni dopolnil 21 let, sme soditi samo za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen, hujša od petih let zapora. Ker očitana kazniva dejanja niso izpolnjevala tega pogoja, sodišče po Belakovem pojasnilu ni moglo odločiti drugače.
Odziv ministra Mihaela Zupančiča na ustavitev kazenskega postopka v primeru medvrstniškega nasilja v Celju
Minister za pravosodje Mihael Zupančič se je seznanil z medijskim poročanjem o ustavitvi kazenskega postopka v primeru skupinskega nasilja nad takrat 13-letno deklico v Celju. Ministrstvo za pravosodje bo pridobilo podatke o časovnem poteku postopka in proučilo, ali veljavna ureditev omogoča ustrezen odziv v primerih, ko storilec med dolgotrajnim postopkom postane polnoleten.
"Ob tem primeru ne morem ostati ravnodušen. Otrok, ki je bil žrtev nasilja, in njegova družina so skoraj tri leta čakali na odločitev, ki jim ni prinesla občutka pravičnosti, nasilje pa je ostalo nekaznovano. Odločitev sodišč kot minister ne komentiram in vanje ne posegam. Moja odgovornost pa je, da preverim, ali zakonodaja omogoča pravočasen in učinkovit odziv na nasilje med mladoletniki, in da predlagam spremembe tam, kjer ga ne. Ničelna toleranca do nasilja mora veljati tudi takrat, ko so obdolženci mladoletni, in potek časa ne sme biti na strani obdolženca in v škodo žrtev," je poudaril minister Zupančič, ki je z družino že v stiku. Zaradi varovanja zasebnosti žrtve ministrstvo podrobnosti ne bo razkrivalo.
"Mladoletnost mora biti razlog za takojšen odziv pristojnih in ne okoliščina, ki vodi v odsotnost odziva. Mladoletnik, ki izvršuje kazniva dejanja, še posebej huda, potrebuje hiter in jasen odziv pristojnih organov, da njegovo ravnanje ni dopustno. Le tako ima ukrep vzgojni učinek. Vsak mladostnik, ki poseže po nasilju nad vrstnikom, mora vedeti, da bo njegovo ravnanje imelo posledice in da bodo te sledile hitro. Vsak starš pa mora vedeti, da država stoji ob njegovem otroku, kadar je ta žrtev. Hiter postopek je zato enako pomemben za žrtev: ta ne sme leta čakati na odgovor, čas pa ne sme delati v škodo pravičnosti,« je dejal minister in dodal: »Razumem starše, ki se ob takšnih primerih sprašujejo, ali ima prijava nasilja smisel. Moja naloga je, da bo odgovor na to vprašanje nedvoumno pritrdilen. Nihče v Sloveniji ne sme odraščati s prepričanjem, da se nasilje splača, nobena žrtev pa ne sme ostati z občutkom, da je sama."
Ministrstvo bo v okviru pristojnosti pravosodne uprave pristojno okrožno sodišče zaprosilo za podatke o časovnem vidiku teka postopka. Strokovne službe ministrstva bodo hkrati proučile zakonsko ureditev ter ocenile, ali so potrebne dodatne zakonske spremembe, da se podobni primeri ne bi ponavljali.
Trajanje postopkov proti mladoletnim obdolžencem je bilo sicer eno osrednjih izhodišč zakona o kazenski obravnavi mladoletnikov (ZKOM), ki ga je Državni zbor sprejel 28. januarja 2026, uporabljati pa se bo začel 1. januarja 2027. Zakon predkazenski in kazenski postopek proti mladoletniku izrecno opredeljuje kot prednostna, kar pomeni, da ju morajo pristojni organi voditi brez nepotrebnih zamud. Zadeve bodo pri okrožnih in višjih sodiščih obravnavali posebej usposobljeni sodniki za mladoletnike, posebna znanja s področja mladoletniškega odklonskega vedenja pa zakon zahteva od vseh strokovnjakov, ki sodelujejo pri kazenski obravnavi mladoletnikov; to ni več priporočilo, temveč zakonska obveznost. Individualna ocena mladoletnika, ki zajema njegove osebne, družinske in socialne okoliščine ter oceno tveganja za ponavljanje kaznivih dejanj, mora biti izdelana čim prej. Na njeni podlagi bodo organi lažje sprejemali vsebinsko najprimernejše odločitve o vodenju postopka in izbiri ukrepov, cilj pa je, da se kazniva dejanja ne ponavljajo in da se mladoletnik uspešno vključi v družbo. Zakon hkrati določa naloge in obveznosti vseh deležnikov v postopku, od tožilstva in sodišč do centrov za socialno delo, ter širi nabor ukrepov, v katere so vključeni tudi starši. Določa tudi jasne roke za posamezna opravila v postopku, kar bo skupaj z navedenimi rešitvami pomembno prispevalo k hitrejšemu zaključevanju postopkov.
Skrajševanje sodnih postopkov, učinkovita in pravočasna kaznovalna politika ter odgovornost vseh deležnikov v pravosodnem sistemu so med prednostnimi nalogami ministrstva v tem mandatu. O ugotovitvah bo ministrstvo javnost obvestilo.
Z istim sklepom je senat zaradi smotrnosti ustavil postopek še zoper eno mladoletnico. Pri odločitvi je upošteval okoliščine očitanega dejanja, njeno sedanje življenje, izobraževanje, odnos do dogodka, osebne lastnosti in razvitost ter prejšnje življenje. Presodil je, da ji kazenske sankcije ni smotrno izreči. Iz pojasnila sodišča sicer ni razvidno, kako se je postopek razpletel za preostali dve osebi iz prvotno obravnavane enajsterice.
Razočaranje staršev je razumljivo
Predsednik sodišča je posebej poudaril, da razume nezadovoljstvo javnosti in razočaranje staršev oškodovanke. Toda sodišče mora odločati v okviru veljavnih zakonskih določb, ne glede na odzive, ki jih takšne odločitve sprožijo. Ob tem je Belak opozoril tudi na širšo problematiko obravnave mladoletnih storilcev nasilnih kaznivih dejanj. "Zagotovo pa je na mestu razmislek o morebitni spremembi zakonodaje in drugačnem pristopu k obravnavi vedno hujših oblik nasilja, ki naj bi ga izvajali tudi vedno mlajši storilci, kot je to že praksa v nekaterih drugih državah," je zapisal.
Njegovo opozorilo prihaja po odločitvi, ki je pri družini napadene deklice povzročila veliko razočaranje. Mati je za POP TV povedala, da težko sprejme, da se je postopek po treh letih končal brez kazenskih sankcij. Ob tem se je vprašala, kaj takšen razplet pomeni za otroka, ki je bil žrtev nasilja. Prepričana je, da bi morala država zagotoviti učinkovitejšo zakonsko ureditev in hitrejšo obravnavo podobnih primerov.
Primer tako znova odpira vprašanje, ali veljavna ureditev omogoča dovolj hiter in učinkovit odziv na hude oblike medvrstniškega nasilja. V celjski zadevi je od napada do odločitve sodišča minilo več kot tri leta, prav starost obravnavanih oseb pa je bila odločilna za ustavitev večjega dela postopka. Ob tem velja poudariti, da ustavitev postopka ne pomeni vsebinske ugotovitve, da se očitano nasilje ni zgodilo, temveč da zaradi zakonskih omejitev oziroma presoje smotrnosti postopek ni pripeljal do izreka sankcij.
