Nekdanji mulci, ki jih danes štejemo krepko čez pol stoletja, smo se v otroštvu, skorajda brez izjeme, na dvoriščih igrali kavbojce in indijance, se za pusta vanje šemili, ko smo se naučili brati, pa požirali knjige Karla Maya in sanjarili o prostranih prerijah Divjega zahoda. Vinetou je bil eden izmed naših prvih junakov, sploh takrat, ko ga je na filmskem platnu nepozabno upodobil Pierre Brice. Dejstvo, da so filme snemali tudi pri nas, nas je navdajalo s ponosom, legendarnega filmskega poglavarja Apačev pa naredilo (še bolj) našega. Zato si lahko vsaj malo predstavljamo, kako bi se ti isti mulci počutili davnega leta 1906, ko je tisti (skoraj) pravi Divji zahod obiskal tudi Maribor.
Junak pogrošnih romanov
William Frederick Cody je bil eden izmed (mnogih) ameriških junakov osvajanja Divjega zahoda, precej sumljivega slovesa in razburkanega življenja. Rodil se je leta 1846 v bližini mesta Le Claire v ameriški zvezni državi Iowa. Že v otroštvu je ostal brez očeta – ta je v burnem obdobju pred ameriško državljansko vojno izgubil življenje zavoljo nasprotovanja suženjstvu ‒, zato se je moral mladi Bill že zelo zgodaj lotiti trdega dela in se priučiti veščin, potrebnih za preživetje na vedno nevarni in premikajoči se meji z indijanskimi ozemlji.
Pri štirinajstih je postal poštni kurir pri znamenitem Ponny Expressu, med ameriško državljansko vojno se je boril na strani Unije, kasneje pa je kot vojaški izvidnik in stezosledec sodeloval v bojih z indijanskimi plemeni. V tem obdobju ga je spoznal novinar in pisatelj Ned Eutline (s pravim imenom Edward Zane Carol Judson), ki je pričel pisati pogrošne romane s precej izmišljenimi, a izjemno popularnimi zgodbami. Te so Codyja tako rekoč čez noč spremenile v junaka Divjega zahoda mitoloških razsežnosti. Vzdevek Buffalo Bill si je prislužil v obdobju, ko je pogodbeno lovil bizone za prehrano delavcev, ki so gradili železniško progo Kansas Pacific.
Potujoči Wild West
Slava Buffalo Billa se je v ZDA še povečala, ko je leta 1883 ustanovil spektakel, imenovan Buffalo Bill's Wild West. Ta potujoča predstava s pravimi kavboji in indijanskimi staroselci je seveda močno romantizirala kruto realnost osvajanja in življenja na Divjem zahodu, spektakel je gradil mit o junakih in počasi, a zanesljivo tlakoval pot dokaj izkrivljenemu pogledu na to obdobje ameriške zgodovine, ki so mu kasneje svoje dodali še vesterni.
S številnimi turnejami po Evropi je Buffalo Bill tudi na stari celini oblikoval predstavo o Divjem zahodu. Zanimiv odraz časa je odlomek iz časnika Marburger Zeitung, kako je za svojo turnejo dobil nastopajoče: "V nagrado za velike zasluge, ki jih je leta opravljal za vlado, je Buffalo Bill dobil posebno dovoljenje, da najame predstavnike najrazličnejših plemen in jih popelje na predstavo v Evropo. Osebno se je moral obvezati, da bo skrbno ravnal z njimi, jih dobro obravnaval ter jih po zaključku turneje zdrave in nepoškodovane vrnil v rezervate. Da bi pridobil to dovoljenje, je moral kongres ZDA izglasovati celo poseben zakon, saj Indijanci brez tega zakona niso smeli zapustiti svojih ozemelj."
Nad njegovo predstavo so bili navdušeni britanska kraljica Viktorija ter njena naslednika Edvard VII. in Jurij V., v Rimu ga je sprejel papež Leon XIII., v Parizu je bila njegova predstava del otvoritve Eiffelovega stolpa. Maja 1906 pa je Buffalo Bill's Wild West prispel tudi k nam.
1906: Divji zahod na Exerzierplatzu
Maribor je bil 42. postaja evropske turneje leta 1906. Dan prej sta bili predstavi v Zagrebu, po dveh spektaklih v našem mestu pa se je Buffalo Bill's Wild West preselil v Celovec. Osupljiva je bila logistika tega šova: blizu 500 konjev, 800 ljudi ter gora opreme se je selilo iz mesta v mesto v treh vlakovnih kompozicijah s 57 vagoni. Dnevno so potrebovali 800 kilogramov mesa, tono kruha, 400 kilogramov krompirja, 60 kilogramov masla ... ter približno hektoliter kave in čaja. "Že samo po sebi je čudovit spektakel opazovati izstopanje z vlaka: toliko ljudi najrazličnejših ras ‒ Indijanci, Japonci, kavkaški kozaki, Arabci, temnopolti, vojščaki ameriške in angleške konjenice, artilerije ter suličarji, Američani, kavboji itd. itd," zapiše Marburger Zeitung.
Mariborski predstavi 19. maja leta 1906, prva ob dveh in druga ob sedmih popoldan, sta bili na vojaškem vadišču južno od magdalenskega predmestja. Tam je v nekaj urah zraslo prizorišče s pokritimi tribunami, ki so sprejele dvanajst tisoč ljudi, za večerno predstavo so pripeljali tudi "baterijo z močjo 25.000 konjskih moči", ki je poskrbela za razsvetljavo.
Dobro organizirani cirkus z Divjega zahoda se je za en dan ustavil v Mariboru. "Na vadbišču (Exerzierplatz) se od danes dopoldne nahaja pravo mesto šotorov: ob 8. uri so začeli s postavljanjem in mravljišču podobna množica delavcev je v nekaj urah zgradila to ameriško mesto. Na popoldansko predstavo so se obiskovalci v sprevodih zgrinjali iz celotnega mesta. Izjemne točke ter eksotičnost pestro sestavljene zasedbe so vzbudile splošno občudovanje. Nocoj ob 19. uri (oziroma ob 7. uri zvečer) bo potekala še druga predstava, nato pa bo vse skupaj spet izginilo kakor s čarovnijo," je poročal Marburger Zeitung 19. maja 1906.
2026: Divji zahod v Trafiki
Več o obisku in predstavi Buffalo Billa izveste na razstavi Divji zahod v Mariboru, ki jo je pripravilo Društvo Trafika. V Trafiki ob Mestnem parku bo na ogled do konca novembra, ob torkih in četrtkih od 16. do 18. ure in ob sobotah od 10. do 12. ure.
