Mandžurska aralija spada v družino bršljanovk, katere najbolj znani predstavniki so: bršljan (Hedera), ginseng (Panax) in šeflera (Schefflera). V angleško govorečih deželah je znana kot Japanese angelica tree, Chinese angelica tree, Korean angelica tree. V nemško govorečih deželah so se zanjo uveljavila poimenovanja, kot so Japanischer Angelikabaum, Teufelskrückstock, Japanische Aralie. Različna imena te rastlinske vrste dajo slutiti, od kod ta rastlina izvira. Mandžurija leži na severovzhodnem delu Kitajske, na področju današnjih pokrajin Heilongjiang, Jilin, Liaoning. Aralija je avtohtona drevesna vrsta vse od vzhodne Rusije in Kitajske do vzhodne Azije (Japonska, Koreja). Zaradi hortikulturnih atributov in eksotičnega videza se je kmalu razširila po evropskih in ameriških parkih in vrtovih. Prvi jo je leta 1840 pod imenom Dimorphantus elatus opisal nemško-nizozemski botanik Friedrich Anton Wilhelm Miquel (1811-1871).
Biološke lastnosti
Mandžurska aralija je hitro rastoče listopadno drevo iz družine bršljanovk (Araliaceae) iz reda kobulničevcev (Apiales), ki so najbolj razširjene v tropskem in subtropskem pasu. Araliji najbolj odgovarjajo sončne, polsenčne, zavezne lege ter odcedna, humozna in rodovitna tla. Na izvornih območjih lahko zraste tudi do 15 metrov visoko, drugje pa od dva do deset metrov. V širino zraste do pet metrov.
Običajno zraste kot več stebelno drevo ali večji grm. Ima relativno plitek koreninski sistem. Do 80 centimetrov veliki, pernato deljeni zeleni listi jeseni porumenijo in odpadejo. Do pol metra velika socvetja so polna drobnih belih cvetkov, podobno kot pri bezgu. Pokončne veje rjave barve, so na gosto posejane s trni. Ima majhne, do pet milimetrov velike okroglaste črne plodove. V vsakem plodu je pet semen, ki za ljudi niso užitna, so pa priljubljena hrana ptic. Na rastlini lahko ostanejo vse do konca zime.
Simbolika in uporaba
Po načelih feng šuja aralija simbolizira vitalnost, novo energijo in obilje. Mandžurska aralija spada v skupino adaptogenih rastlin, za katere je znanstveno dokazano, da vsebujejo snovi, ki izboljšujejo odpornost proti stresu in vplivajo na povečanje življenjske energije in imunosti. Zato je uporabna tudi v farmacevtski in kozmetični industriji.
Tudi nanajci, staroselsko ljudstvo, ki že skoraj 3000 let živi ob rekah Amur, Sungari in Ussuri v vzhodni Aziji, s pridom izkoriščajo koristne lastnosti avtohtone rastline tega področja. Njeni mladi listni popki, pripravljeni v temperi, so znana japonska specialiteta. Mladi poganjki in blanširani listi so priljubljena sestavina različnih azijskih solat. V Koreji poganjke aralije radi ocvrejo.
Medovito drevo
Med avgustom in oktobrom se na mandžurski araliji pojavijo velika socvetja, polna majhnih belih cvetov. Ti so polni nektarja in peloda ter zato zanimivi različnim žuželkam, tudi medonosnim čebelam. Na območju, kjer je mandžurska aralija avtohtona, prevladuje vzhodna ali azijska medonosna čebela (Apis cerana). Je le ena od znanih dvajset tisoč znanih čebel. Prvi jo je opisal zoolog Johan Christian Fabricius (1745-1808). Danec velja za enega največjih entomologov (entomologija - veda o žuželkah), opisal in poimenoval je okoli deset tisoč žuželk in postavil temelje moderni entomologiji. Azijska čebela je s svojimi desetimi milimetri manjša od evropske medonosne čebele, je hitrejša, ima manj dlačic in bolj poudarjene proge na zadku. V gnezdu azijske čebele je od 6000 do 8000 čebel. Znana je tudi po posebni obrambi pred sršeni, ki jih zaduši z uporabo svojih iztrebkov. V nasprotju z evropsko medonosno čebelo je razvila odpornost zoper pršico - varojo (Varroa destructor) in zaradi nje praviloma ne propade.
Med mandžurske aralije spada v skupino redkih medov. Ker je vezan na domovino te rastlinske vrste, je pogost zlasti pri čebelarjih na tropskem in subtropskem območju. Gre za kremast med s prijetno aromo in okusom. Je rjavo rdečkaste ali bakreno rjave barve. Okus spominja na karamelo z rahlo grenkim priokusom. Dolgo rabi, da kristalizira.
Mariborska Aralija
Ime Aralija si je že v osemdesetih letih izbrala tudi znana mariborska cvetličarna, ki deluje v okviru Pogrebnega podjetja Maribor - Javnega holdinga Maribor. Razlog za izbiro tega imena je pojasnila vodja cvetličarne Aralija Ksenija Škofič, strokovnjakinja na področju hortikulture in turizma. V osemdesetih letih so bili telefonski imeniki nepogrešljiv del vsakega gospodinjstva in podjetja. Posamezniki in podjetja v posameznem regijskem omrežju so bili v njih razvrščeni po abecednem vrstnem redu, z navedbo naslova in telefonske številke. Izbira imena cvetličarne z začetnico "A" je zato takrat bila logična poslovna odločitev, ki je omenjeno cvetličarno postavila na začetek seznama zajetnega telefonskega imenika.
- Borut Ambrožič je predsednik Hortikulturnega društva Maribor, naravovarstvenik, zagovornik zelenega turizma in imetnik certifikata Naše najboljše.
