
S to eksotično drevesno vrsto sem se prvič srečal leta 1981, ob vožnji z zračnim čolnom (airboatom) po močvirnatem gozdu v naravnem rezervatu Everglades na Floridi. Kot petošolec sem imel priložnost spoznati ekosistem močvirij, značilnih za to ameriško zvezno državo.
Mangrove so lesnate tropske rastline (drevesa ali grmičevje), ki so prepoznavne po zračnih koreninah za črpanje zraka in so značilne rastline tropskega in subtropskega pasu. Prvi pisni viri o tej rastlini so iz 17. stoletja. Beseda mangrova je jezikovna sestavljanka, ki se je sčasoma uveljavila po celem svetu. Iz angleščine smo jo prevzeli tudi v slovenščino. Po eni od teorij je prvi del besede mangrova iz portugalske besede "mangue", ki so jo v 16. stoletju prevzeli od karibskih staroselcev. Drugi del besede "grove" je bil dodan in pomeni mali gozd. Mednarodno priznani avtor in specialist za mangrove, Kennedy Warne, jih imenuje kar "deževni gozd morja". Od leta 2015 na dan 26. julij praznujemo mednarodni dan ohranjanja ekosistema mangrov.
Mangrove so pogoste v tropskem in subtropskem pasu. Tropi ležijo na obeh straneh ekvatorja, kjer se izmenjujejo suha in deževna obdobja. Skozi vse leto večinoma prevladujejo temperature med 20 in 30 stopinjami Celzija. Zaradi različne količine padavin so se v tem pasu oblikovali trije različni tipi podnebja in rastlinstva. Mangrove so tipične za tropski deževni gozd, kjer prevladujejo opoldanske padavine in celoletna povprečna temperatura 25 stopinj Celzija.

Znanih je okoli 80 vrst mangrov. Na Sejšelih ob rdeči mangrovi (Rhizophora mangle) uspevajo še rumena (Ceriops tagal), bela (Avicennia marina), orientalna (Bruguiera gymnorhiza), jabolčna (Sonneratia alba), črna mangrova (Lumnitzera racemose) in rečni lesenec (Xylocarpus granatum). Razlikujejo se po višini rasti, rastišču, barvi cvetov in drugih karakteristikah.
Med mangrove spada v kategorijo redkih, eksotičnih medov. Čebelarji karibske regije vedno bolj prepoznavajo prednosti tega medu, ki ga cenijo tudi številni potrošniki. Čebelarstvo na Sejšelih je zato zadnja leta v velikem porastu. Rdeča mangrova ima majhne rumene ali rumeno-zelenkaste zvezdaste cvetove. Cveti od pomladi do poletja. Cvetovi na prvi pogled po obliki spominjajo na našo planinsko planiko. Cvetje z omamnimi vonjavami privablja različne opraševalce, med njimi je tudi lokalna medonosna čebela, madagaskarjeva medonosna čebela (Apis mellifera unicolor). Je opazno manjša od evropskih medonosnih čebel in ima temnejše telo. Sejšelsko otočje je eno redkih izoliranih območij na svetu, kjer so čebele zdrave in jih ne napadajo bolezni in zajedavci, s katerimi se na primer sooča naša kranjska sivka (varoza, nosemavost, huda gniloba, poapnela zalega). Na sejšelskem otočju živi tudi lesna čebela (Xylocopa), ki je prav tako ključna opraševalka tropskih rastlin, vendar ta ne pridela medu. Pred Sejšeli pa kot največji proizvajalki tega medu prednjačita Florida in Mehika.
Mangrovin med je monocvetni med. Ima rahlo slankast okus in gosto teksturo. Barva medu variira od svetlo do temno rjave barve. Okus tega medu mnoge spominja na karamelo, melaso ali sladkorni koren. Ima antioksidantske, antibakterijske in antivirusne lastnosti. Nekateri verjamejo, da deluje kot afrodiziak za moške in ženske.
Rdeča mangrova (Rhizophora mangle) je ena najpomembnejših vrst v mangrovskih ekosistemih iz družine koreninovk (Rhizophoraceae). Podvodne korenine vseh mangrov tvorijo gost prepleten koreninski sistem. Korenine rastejo neposredno iz debla v vodo in blato. Prilagojene so življenju v slani ali slano-sladki vodi in na blatnih tleh. Skozi korenine in liste lahko filtrirajo tudi do 99 odstotkov soli iz vode. V loku zrasle zračne korenine in podporne korenine držijo drevo pokončno v blatni podlagi in drevesu pomagajo "dihati".
Mangrovin les je zaradi gostote in velike vsebnosti taninov izredno odporen proti razvoju glivic in gnitju ter je zaželen material v gradbeništvu in akvaristiki. V tropskih območjih se uporablja za gradnjo pomolov, kolišč, strešnih tramov, talnih oblog. Barva lesa mangrov variira od svetlo rumenih do rdečkastih kontrastov. Lubje rdeče mangrove vsebuje okoli 30 odstotkov taninov. Ti se uporabljajo za barvanje tekstila in strojenje usnja. Hkrati so naravna zaščita pred gnitjem, plesnijo in raznimi škodljivci. Ponekod iz listov in smole rdeče mangrove izdelujejo vino.
Prekomerna sečnja in predelava lesa mangrov v lesno oglje zlasti v jugovzhodni Aziji povzročata veliko ekološko škodo. Sestoji mangrov so ključni za varovanje obal pred poplavami, erozijo, cunamiji in hurikani. Predstavljajo tudi pomembno domovanje za različne ptice, rake, ribe.
- Borut Ambrožič je predsednik Hortikulturnega društva Maribor, naravovarstvenik, zagovornik zelenega turizma in imetnik certifikata Naše najboljše.









