Navadna pavlonija (Paulownia tomentosa) spada med invazivne tujerodne drevesne vrste. Vsem invazivnim vrstam, tako živalskim kot rastlinskim, je skupno, da izrivajo avtohtone vrste. S tem ne povzročajo le okoljske škode, temveč tudi gospodarsko, in negativno vplivajo na zdravje ljudi. Med razlogi za hitro razširjanje pavlonije so hitro kaljiva semena, ki jih odraslo drevo letno proizvede do 20 milijonov. V enem oreškastem plodu pavlonije je namreč okoli 2000 drobnih krilatih semen. Okvirna teža posameznega semena je le 0,17 grama. Zato ni presenetljivo, da jih lahko veter raznese daleč naokoli. V angleško govorečih deželah je poznana pod imeni Princess tree, Empress tree, Foxglove tree, Adam's tree, v nemško govorečih pa kot Blauglockenbaum, Princessinnenbaum, Kaiserrbaum, na Japonskem kot kiri (življenje).
Izvirna domovina pavlonije je Vzhodna Azija oziroma Kitajska in Japonska. Preko trgovskih poti je bila prinesena v Evropo v začetku 19. stoletja. Zaradi hitre rasti, velikih listov in privlačnih cvetov se je kmalu uveljavila kot okrasna rastlina. Raste ob gozdnih robovih, ob rekah, jezerih, ribnikih in potokih, posekah in v urbanem okolju. Pavloniji podobne drevesne vrste so lepa katalpa (Catalpa speciosa), navadni cigarovec (Catalpa bignoioides). Vse tri najdemo na različnih lokacijah v Mariboru
Na drevesu pavlonije se med aprilom in majem pojavijo čudoviti cvetovi v različnih barvnih odtenkih. Beli, modri, rožnati ali vijolični zvončasti cvetovi z barvo in intenzivnim prijetnim vonjem v času cvetenja privabljajo čebele in druge opraševalce. Obdobje cvetenja traja od 6 do 8 tednov. Užitni cvetovi so uporabni v kulinariki kot zanimiv dodatek solatam. Cvetovi imajo vanilji podoben okus, proizvedejo veliko nektarja, ki je zaželena surovina za medonosne čebele. Med pavlonije je milega okusa, zelo svetel, lepo dišeč in aromatičen. Po videzu in konsistenci je zelo podoben akacijevemu, počasi ali skoraj nikoli ne kristalizira.
Drevo je je dobilo ime po ženi nizozemskega kralja Viljema II. Nizozemskega (Willem Frederik George Lode Wijk), ki je vladal med letoma 1840 in 1849. Princesa Ana Pavlovna (1795-1865) je bila sestra carja Aleksandra I. Ruskega (1777-1825). Zaradi te povezave je znano tudi pod imenom princesino drevo.
Pavlonija je hitrorastoča drevesna vrsta, ki lahko zraste tudi do pet metrov na leto in s tem prehiti topol. Dočaka lahko do 100 let. Ima globoko razvit koreninski sistem. Najbolj ji ustrezajo globoka rodovitna tla. Najdemo jo tudi na nadmorski višini 3000 metrov. Mlado drevo ima gladko, sivkasto lubje, ki s starostjo postane razbrazdano. Je sonceljubno drevo, ki za svojo rast potrebuje zadostno količino vode. Ima velike dolgopecljate liste srčaste oblike, ki so na obeh straneh polni majhnih dlačic. Zgornja stran lista je svetlo zelena, spodnja stran pa belkasto zelena. Listi lahko zrastejo tudi do 30 centimetrov.
Cvetovi, združeni v grozdasta socvetja, se pojavijo od aprila do maja, še pred olistanjem. Podolgovati zvončasti cvetovi so različnih barv, vse od bele, roza in vijolične. Nudijo obilo nektarja in peloda in so zato priljubljeni pri opraševalcih in medovitih čebelah. Iz oplojenih cvetov se v osmem letu starosti drevesa razvijejo oreškasti plodovi rjave barve. Količina in enostaven način razširjanja semen je eden od razlogov za nenadzorovano razširjanje te drevesne vrste. Semena hitro in dobro kalijo ob zadostni sončni svetlobi. Pavlonija s svojo hitro rastjo in velikimi listi zasenči druge okoliške rastline in jih s tem izpodrine. V urbanem okolju je zaradi naštetih razlogov priporočljivo uporabiti sterilne oziroma brezsemenske okrasne sorte pavlonije, na primer Bellisima, Elongata, Pao Tong, Energy, Shan Tong, Futuro.
V primerjavi z velikim pajesenom pri odstranjevanju pavlonije niso potrebni posebni zaščitni ukrepi (rokavice, maska, dolgi rokavi). Kljub temu je odstranjevanje težavno in zahteva redno puljenje, obročkanje, posek in košnjo.
Na Japonskem je bila nekoč uveljavljena tradicija, da so starši ob rojstvu hčerke posadili pavlonijo in drevo ob hčerkinem dopolnjenem 18. letu posekali. Iz tega lesa so dali izdelati posebno komodo (tansu) kot doto ob hčerkini poroki. Les pavlonije je izredno lahek, zato je idealen za izdelavo desk za surfanje, kajakov, glasbil.
- Borut Ambrožič je predsednik Hortikulturnega društva Maribor, naravovarstvenik, zagovornik zelenega turizma in imetnik certifikata Naše najboljše.
