"Prvi šolski dan od nekdaj zaznamujejo nove šolske potrebščine, nova oblačila, posebno kosilo in milijon vprašanj o šoli, sošolcih, aktivnostih. Posebna priložnost je vstop v srednjo šolo, ko se novostim pridruži tudi mladostniško uporništvo in še več novega. Ob vsem tem se mi nikoli ni zdelo smiselno pripisovati velikega pomena srednješolski iniciaciji, tako imenovanemu fazaniranju, kot se danes imenuje obdelovanje dijakov prvih letnikov. S flomastri popisana koža in oblačila so čuden način soočanja s šolskim prehodom. Sicer pa sploh ne gre prehod v odraslost ali zrelost, saj tega od petnajstletnikov niti ne pričakujemo. Zrelosti že nekaj časa ne opažamo niti pri brucih.
Fazaniranje je očitno neka šala, ki pa ni ravno zabavna. Šala je šala, če se smejijo vsi, tudi vpleteni. Pri takšnih 'iniciacijah' pa je dogajanje posmeh dijakom, šoli, družbi. Treba je ločiti med nedolžno zabavo, ko dijaki postanejo del nečesa večjega in zanimivejšega, in zabavo, ki je v bistvu pobalinstvo, huliganstvo. Pomembno je, da starejši dijaki vzpostavijo stik z mlajšimi in jim dajo občutek, da jim bodo v pomoč. Da je srednja šola na različne načine zanimivo obdobje.
Letošnje fazaniranje na mestnih ulicah je bilo odraz kaosa in nasilništva. Verjamem, da šole ne podpirajo huliganstva in znašanja nad dijaki. Ti rituali so vstopili v mesto, na javne površine, na nevtralen teren. Precej zaskrbljujoče je, da imajo mladi občutek, da so lahko ulice prostor nereda, najsi bo to sredi Ljubljane ali Maribora. V šolah jih lahko kaznujejo učitelji, doma starši — na ulicah pa nihče?! Pred tedni se je otrok utapljal v reki sredi mesta, mimoidoči pa so to snemali in slikali. Tudi odrasli, ne samo mladi. Zato je problem še večji. Mladi opažajo razliko med tem, kar jim pridigamo v šoli in doma, in tem, kar počnemo sami."
