(INTERVJU) Franc Čuš: Mladi se niso spremenili, so se pa izzivi. Kaj, če ne bom upravičil pričakovanj staršev in okolja?

Andreja Kutin Andreja Kutin
05.09.2026 06:45
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Franc Čuš: "Veljalo bi razmisliti, v katero smer bo šla matura v prihodnje, da bi se morda tudi ta občutek, da je vse usmerjeno v uspeh na njej, zmanjšal."
Franc Čuš: "Veljalo bi razmisliti, v katero smer bo šla matura v prihodnje, da bi se morda tudi ta občutek, da je vse usmerjeno v uspeh na njej, zmanjšal."
Andrej Petelinšek
Franc Čuš je ravnatelj ljutomerske gimnazije, natančneje Gimnazije Frana Miklošiča Ljutomer, a je tudi varuh narave, poznavalec zgodovine in predvsem varuh mladih. "Ko smo delali nadstreške za elektrarne, smo morali podreti nekaj dreves. Pa ravno jaz sem tisti, ki bom zdaj drevesa sekal, sem razmišljal. Ampak ni šlo drugače, a je potem simbolično, ob zaključku energetske sanacije, dijaška skupnost posadila dve drevesi. Lipo in hrast. Izbira je povezana z zgodovino šolske zgradbe – to je bila prvotno nemška osnovna šola. Leta 1896 so ljutomerski Nemci tukaj zgradili svojo osnovno šolo. Bilo je nekaj mednacionalne napetosti in očitno ljutomerski Nemci niso želeli, da njihovi otroci hodijo v državno šolo skupaj s slovenskimi otroki. Tako smo imeli pred prvo svetovno vojno dve osnovni šoli. Sedanji Osnovni šoli Ivana Cankarja so rekli Franc-Jožefova šola. Tukaj pa je bila nemška šola, nato pa nižja gimnazija in kasneje splošna gimnazija. Hrast je nekako simbol nemštva, lipa pa simbol slovenstva. Kasneje, leta 1918, je bil Ljutomer v procesu združitve Prekmurja z ostalo Slovenijo močno zbirališče Slovencev iz Prekmurja. Ravno v tej zgradbi je bila nastanjena tako imenovana Prekmurska legija, ki je nameravala pod Maistrom potem iti preko Mure, ampak do tega nikoli ni prišlo, ker je Pariška mirovna konferenca odločila Slovencem v prid."

Iz vsebine:

- Kako se kadrovski manko pozna pri kvaliteti znanja otrok, ko pridejo iz osnovnih šol?

- Kako komentira napovedane spremembe nove vlade?

- "Objestniškega obnašanja posameznikov ali določenih skupin ne smemo povezovati s celotno generacijo današnje mladine."
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta