Na svetu je znanih okoli 700 vrst evkalipta. Njegovo ime izhaja iz stare grščine, v kateri "eu" pomeni dobro in "kaliptos" pokrito - od tod izhaja polatinjeno ime Eucalyptus. Prvi je evkaliptus opisal francoski botanik Charles Louis L'Heritier de Brutelle v svojem delu iz leta 1789. Opisano vrsto Eucalyptus obliqua je leta 1777 botanik in zbiralec rastlin David Nelson prinesel s svojih popotovanj po Tasmaniji. Tam je po njem poimenovana tudi gora Mount Nelson. Kot zbiralec novih rastlinskih vrst je po Pacifiku potoval z znamenitim angleškim morjeplovcem Jamesom Cookom. Nelson je bil tudi član ladijske posadke na ladji HMS Bounty, ki se je leta 1789 uprla kapitanu Williamu Blightu. Resničen dogodek je v hollywoodski filmski uprizoritvi iz leta 1935 z naslovom Upor na ladji Bounty prvi upodobil Clark Gable.
Domovina evkaliptusa
Fosilni ostanki nakazujejo, da je bila ta rastlinska vrsta na Zemlji prisotna že pred 35 do 55 milijoni let. Z začetkom delitve veleceline Gondwane v zgodnji jurski dobi je večina evkaliptov ostala na območjih današnje Avstralije, Tasmanije in Nove Gvineje. Avstralska flora je izredno raznolika in obsega okoli 24 tisoč avtohtonih vrst, od katerih je 85 odstotkov endemičnih. Večina avstralskih gozdov, v katerih prevladujejo evkalipti, je v Velikem razvodnem gorovju (avstralska kordiljera, ki se razteza vzdolž vzhodne obale v dolžini 3500 in širini 500 kilometrov) in na Tasmaniji. V ZDA je največ evkalipta v zvezni državi Kaliforniji. Danes najdemo evkalipte po celem svetu. Sorte, vzgojene za potrebe hortikulture, najdemo v številnih cvetličarnah in drevesnicah tudi pri nas. Ne prenesejo temperatur, nižjih od 10 stopinj Celzija.
Medovito drevo evkaliptus
Cvetovi evkaliptusa prijetno dišijo in privabljajo različne opraševalce. Med njimi so tudi medovite čebele, ki poleg cvetličnega nektarja iz cvetov, nabirajo tudi medeno roso na lubju evkalipta. V medu, ki ga nato proizvedejo čebele, prevladuje nektar. Ena čebelja družina lahko proizvede do 60 kilogramov medu. Evkaliptusov med je prepoznaven po svoji aromi, vonju in okusu. Ima jantarjevo barvo, rahlo sladek okus ter karamelno in lesno noto. Po zaužitju mnogi zaznajo rahel kislo-slan priokus. Tvori drobne kristale. Med nima tipičnega vonja evkalipta, saj čebele nabirajo nektar in medeno roso na cvetovih in lubju. Evkaliptusov med ima antibakterijske in antimikrobne lastnosti in ga pogosto uporabljajo za obravnavo površinskih ran, opeklin in pikov. Največ evkaliptovega medu proizvedejo v Avstraliji in Južni Afriki.
Biološke lastnosti
Evkaliptus je zimzeleno drevo iz družine mirtovk (Myrtaceae), v kateri najdemo številna drevesa in grmovnice, prepoznavne po eteričnih oljih (na primer nageljnove žbice, prava mirta, čajevec). Pri nas je znan tudi kot modri gumijevec in modri kavčukovec. Zaradi hitre rasti potrebuje veliko vode in vsaj šest ur sonca na dan. V prvih osmih letih doseže 20 metrov višine, v odrasli dobi pa zraste do 70 metrov visoko. Sodi med najvišja drevesa na svetu.
Ravno deblo ima lepo dekorativno sivo skorjo. Evkaliptus menja svoje lubje vsako leto. Dišeči so oboji, cvetovi in listi, pri čemer je barva odvisna od vrste oziroma sorte. Mlado listje ja sprva okroglo, s starostjo pa preide v suličasto obliko. Oljne žleze na listih oddajajo značilen vonj.
Med pogoste vrste prištevamo modri evkalipt (Eucalyptus globulus), katerega beli cvetovi cvetijo čez celo leto; prezimni evkaliptus (Eucalyptus gunnii), ki prenese tudi do minus 15 stopinj Celzija; rdečecvetni evkaliptus (Eucalyptus ficifolia), ki ima rdeče obarvana latasta socvetja; črni evkaliptus (Eucalyptus aggregata), ki ima črno in grobo lubje; srebrni evkaliptus (Eucalyptus cordata), ki ima liste srčaste oblike in prekrite z belim voskom; okroglolistni evkaliptus (Eucalyptus deanei), ki ima okrogle liste.
Simbolika in uporaba
Zaradi srebrnkaste barve listov predstavlja evkaliptus srečo in obilje. Zaradi hitre regeneracije po požarih ga mnogi povezujejo s trpežnostjo in prilagodljivostjo.
Evkaliptus je vsestransko uporabna rastlinska vrsta. Če je zasajen na močvirnatih področjih, pomaga izsuševati tla. Za ljudi ni priporočljivo, da uživajo liste in druge dele evkaliptusa. Listi vsebujejo evkaliptol, biciklični eter, ki povzroča slabost in prebavne motnje.
V papirnati industriji je evkaliptus uporaben za izdelavo celuloze, bel ali rdečkast les je odporen proti vlagi in uporaben v mizarstvu, v ljudski medicini in farmacevtski industriji pa je evkaliptusovo olje že stoletja znano sredstvo za blaženje dihalnih bolezni in drugih zdravstvenih tegob. Eterično olje evkaliptusa se uporablja v savnah - zaradi blagodejnega vpliva na dihala in blaženja glavobola. Olje pridobivajo s postopkom destilacije. Vonj evkaliptusa naj bi odganjal komarje.
Listi evkaliptusa so večinski del prehrane avstralskih koal (Phascolarctos cinereus). Prehranjujejo se z mladimi evkaliptusovimi vršički, ki niso preveč hranljivi. Da zadosti dnevnim potrebam, mora odrasla koala pojesti okoli kilogram evkalipta.
- Avtor prispevka Borut Ambrožič je predsednik Hortikulturnega društva Maribor, naravovarstvenik, zagovornik zelenega turizma in imetnik certifikata Naše najboljše.
