Breskev (Prunus persica) spada v rod Prunus, ki vključuje tudi marelice, češnje, mandlje in slive. Breskvino latinsko ime v dobesednem prevodu pomeni "perzijska sliva". V slovenskem ljudskem poimenovanju so se za to sadno vrsto prijeli tudi imeni breskovek in perzijsko jabolko. Za prvotno domovino breskve velja Kitajska, kjer so jo gojili že tisočletje pred našim štetjem. Kitajska je tudi največji pridelovalec breskev na svetu (45 odstotkov). Breskve na Kitajskem so simbol nesmrtnosti in energije, podarjen breskov cvet je obljuba večne ljubezni. Iz Kitajske se je breskev kasneje razširila v Perzijo. Stari Rimljani so jo s svojimi osvajalskimi pohodi razširili po Evropi in Afriki, kasneje pa se je udomačila v Severni in Južni Ameriki. Danes je breskev prisotna povsod, kjer so izpolnjeni pogoji za njeno rast.
Je heliofilna rastlina in ji zato najbolj ustrezajo topla področja z zadostno sončno svetlobo, toplimi poletji in milimi zimami. To je zelo pomembno, saj je pozeba med cvetenjem običajno usodna za pridelek. V Sloveniji uspevajo breskve zlasti v vinorodnih legah. Vinogradniška breskev je avtohtona slovenska sorta. Znana je po svoji odpornosti na bolezni in škodljivce ter ploščatih plodovih. Rimljani so breskev v naše kraje prinesli v 3. in 4. stoletju. Najbolj znana področja z breskvami v Sloveniji so na Primorskem in v Goriških brdih.
Breskev razvije korenine v zgornjih plasteh tal. Višina drevesa je odvisna od sorte. V povprečju dočaka 15 let. Doseže lahko do pet metrov višine. Lubje je sivkasto. Je listopadno drevo, ima temnozelene suličaste liste, ki so na robu nazobčani in imajo dobro vidne žile.
Breskev je sadna vrsta, ki spada med koščičarje. Na sredini okroglastega plodu je koščica. Okoli jedra, ki je podobno mandlju, je trda rebrasta lupina. Da bi plodovi dosegli želeno velikost in okus, jih je v času cvetenja treba redčiti. Na ta način se zagotovijo prostor in hranila za razvoj plodov. V pomladanskem času se breskev prebuja iz zimskega mirovanja. Korenine začnejo aktivno delovati in črpajo vodo, hranila in mineralne snovi iz zemlje. Ta nato potujejo navzgor proti krošnji, k nastajajočim brstom, listom in cvetovom. V enem cvetnem brstu je en cvet. Nekaj vode izhlapi skozi listne reže, nekaj je drevo porabi za tvorbo sladkorjev pri fotosintezi, ti pa gredo naprej v druge dele rastline.
Glede na čas zorenja delimo breskve na kostenice in cepke. Kostenice so običajno zgodnje sorte, bolj sladke in sočne ter z značilnim belim mesom, ki se težko loči od koščice (na primer Armking). Cepke ali kalanke so kasnejše sorte z rumenkasto-rdečkastim mesom, ki je rahlo kiselkasto in se lažje loči od koščice (na primer sorta Redhaven).
Lahko prebavljivi plodovi delujejo kot diuretiki in pomagajo čistiti ledvice in mehur. V kozmetiki so pogosta sestavina krem in obraznih mask.
Breskev s svojimi cvetovi privlači različne opraševalce, tudi medovite čebele. Te pridelajo breskov med iz nektarja ali medičine breskovih cvetov. Breskev običajno cveti dva tedna pred jablanami (Malus). Cvetovi so kremasto beli do nežno rožnate barve. Breskov med je dokaj svetle barve. Je milega okusa, s sadno aromo, ki spominja na zrelo breskev. Ima nežen cvetlični vonj s citrusovo noto, kar še dodatno potrjuje, da ta med spada v kategorijo cvetličnega medu. Je lahko prebavljiv in zato primeren za otroke in starejše. V ZDA, kot drugi največji pridelovalki breskev na svetu, je breskov med bolj znan kot pri nas.
- Avtor prispevka Borut Ambrožič je predsednik Hortikulturnega društva Maribor, naravovarstvenik, zagovornik zelenega turizma in imetnik certifikata Naše najboljše.
