Slovenski potrošniki poznajo plodove makadamije predvsem kot oreškasti prigrizek. Drevo, ki obrodi te plodove okoli petega leta, je makadamija (Macadamia tethraphylla). Maksimalno rodnost doseže med desetim in petnajstim letom starosti. Plodovi makadamije so užitni za ljudi, za pse pa nevarni. Oreščki makadamije so znani po bogatem kremastem okusu in so vsestransko uporabni v kulinariki.
Direktor botaničnega vrta v Melbournu, sir Ferdinand Jacob Heinrich von Müller (1825-1896) je novoodkrito drevesno vrsto leta 1857 poimenoval po škotskem kemiku in zdravniku Johnu Macadamu (1827-1865), ki je delal v Avstraliji kot zdravnik in državni uslužbenec. Tam je rasla že pred 60 milijoni let, torej je domorodna avstralska rastlina. Samonikla je predvsem v Queenslandu in Novem Južnem Walesu. Iz komercialnih razlogov se danes goji tudi na Havajih, v Braziliji, Boliviji, Južni Afriki, Izraelu, Indoneziji, Kostariki, na Novi Zelandiji, Fidžiju, Kitajskem pa tudi v drugih delih sveta s tropskim in subtropskim podnebjem.
Na Havaje je makadamijo leta 1881 prinesel zbiratelj rastlin in lastnik plantaž sladkornega trsa William Purvis (1858-1950), kjer je bila sprva v uporabi kot vetrobran za nasade sladkornega trsa. Komercialna vrednost makadamije je bila prepoznana šele desetletja kasneje. K temu je pripomogel tudi propad velikih plantaž kavovca. Danes so Havajci eni največjih pridelovalcev makadamije.
Medovito drevo
Rumena socvetja sestavlja 100 do 150 majhnih cvetov, ki so polni nektarja in cvetnega prahu. Na enem drevesu makadamije je lahko do 2500 cvetov. Ti so idealna paša za čebele. Makadamijin med spada v kategorijo eksotičnih. Havajski med makadamije je monofloralen. To pomeni, da čebele nabirajo nektar in cvetni prah izključno iz cvetov makadamije. Havajski med je svetlo rumene barve, oreškastega okusa in s cvetlično aromo. Avstralski med makadamije je bolj viskozen od havajskega. Zaradi nektarja drugih cvetlic, ki se ob makadamiji znajdejo na pašni poti čebel, je bolj sladek in temnejše barve.
Biološke lastnosti
Makadamija je subtropsko zimzeleno drevo. Užitne oreščke imata Macadamia integrifolia in Macadamia tetraphylla. Obe vrsti imata temno zelene, usnjate in bleščeče liste, ki so vretenčasto razporejeni na vejah. Drevesa makadamije lahko dosežejo višino štirideset metrov in več. Ne spadajo med dolgožive drevesne vrste, saj dočakajo maksimalno sto let. Makadamija ima plitek koreninski sistem. Spomladi se na drevesu razvijejo rumena socvetja, sestavljena iz majhnih cvetov. Iz njih se razvijejo plodovi, od katerih ima vsak dve semeni oziroma oreščka. Ko dozorijo, zelena ovojnica plodu poči in plodovi padejo na tla. Odraslo drevo letno proizvede do sedemdeset kilogramov plodov.
Simbolika in uporaba
Aborigini so plodove makadamije uporabljali že stoletja pred njenim uradnim odkritjem v 19. stoletju. Na Havajih makadamijo imenujejo kraljica oreščkov, njene oreščke pa kindal kindal. Oreščke makadamije so si podarjali kot ceremonialna darila.
Zunanja lupina plodov se uporablja za kompostiranje. Tako kot v kulinariki so jedrca plodov uporabna tudi v kozmetični industriji. Olje makadamije je pogost sestavni del kozmetičnih izdelkov za nego kože in las; vsebuje oleinsko in palmitolejsko kislino, ki je prisotna tudi v kožnem loju ljudi.
Oreščki makadamije so polni vitaminov, mineralov in antioksidantov. Hladno stisnjeno olje je prijetnega, blagega okusa in uporabno v kuhinji. Oreščki so nepogrešljiva surovina za slaščice.
Pri nas so oreščki makadamije znani tudi kot brazilski oreščki.
- Borut Ambrožič je predsednik Hortikulturnega društva Maribor, naravovarstvenik, zagovornik zelenega turizma in imetnik certifikata Naše najboljše.
