Električna mobilnost: Ko sonce poganja tudi avtomobil

Višje cene bencina so marsikoga spodbudile k razmisleku, da bi svoje potratno in okolje obremenjujoče vozilo na fosilno gorivo zamenjal za vozilo na električni pogon. Še zlasti se taka odločitev obrestuje lastnikom sončnih elektrarn, saj si lahko večino elektrike, potrebne za polnjenje vozila, zagotovijo na lastni strehi. To seveda velja tako za zasebnike kot tudi za podjetja. Pri sogovornikih smo se zato pozanimali, kolikšno je zanimanje za ureditev polnilnih postaj za električno vozilo, kakšne tipe polnilnic poznamo in podobno.

Na vprašanje, kdaj se splača na domačo samooskrbno sončno elektrarno priključiti tudi polnilno postajo za električni avtomobil, Primož Tručl iz podjetja Enerson odgovarja, da je domače polnjenje vedno najcenejše, razen če se zanašamo na brezplačno polnjenje med nakupom v trgovini, ki ga ponujajo nekatere trgovske verige. "Vendar je brezplačno polnjenje bolj izjema kot pravilo, kjer sploh še obstaja, saj vemo, da so darila, kjer se nič ne pričakuje v zameno, v poslovnem svetu nekaj imaginarnega. Če pa kje res še obstaja brezplačno polnjenje, je to zagotovo počasno polnjenje na AC-polnilnici, torej z izmeničnim tokom, kjer lahko v času nakupa napolnimo baterijo našega vozila le minimalno," meni Tručl.

Poraba se poviša za 40 do 45 odstotkov

Kolikšen delež elektrike zavzame polnjenje električnega avtomobila doma oziroma za koliko močnejšo sončno elektrarno moramo inštalirati, če bomo polnili električni avtomobil, so izračunali v podjetju Energija plus. Delež je po njihovih besedah odvisen predvsem od števila prevoženih kilometrov in porabe vozila. "Povprečen električni avtomobil skupaj z izgubami pri polnjenju porabi približno 20 kWh električne energije na 100 kilometrov. Pri 15.000 kilometrih na leto to pomeni okoli 3000 kWh dodatne letne porabe," odgovarjajo v Energiji plus. V gospodinjstvu, ki sicer porabi približno 4000 kWh električne energije na leto, se tako z električnim avtomobilom poraba poveča na približno 7000 kWh. "Polnjenje avtomobila bi v takšnem primeru zavzemalo okoli 40 do 45 odstotkov celotne porabe električne energije gospodinjstva," dodajajo v podjetju.

Pri izračunu se opirajo na predpostavko, da 1 kWp sončne elektrarne v Sloveniji proizvede približno 1000 do 1100 kWh električne energije na leto. Natančna velikost je odvisna tudi od lege in naklona strehe, senčenja, lokacije ter dejanske porabe vozila, opozarjajo v Energiji plus. Poudarjajo pa tudi, da enaka letna količina proizvodnje in porabe še ne pomeni, da bo avtomobil ves čas neposredno polnjen s sončno energijo. "Sončna elektrarna največ proizvaja podnevi in poleti, vozilo pa se pogosto polni ponoči in pozimi. Zato je pomembno pametno upravljanje polnjenja, ki polnjenje čim bolj prilagaja proizvodnji sončne elektrarne. Pri večjih časovnih razlikah lahko pomaga tudi baterijski hranilnik," še navajajo v podjetju.

Vse polnilnice niso enake

Primož Tručl pojasnjuje, da baterijski hranilnik sicer ne vpliva na čas polnjenja avtomobilske baterije, temveč je ta čas odvisen od moči polnilnice in predvsem od karakteristik vozila. "Nekatere avtomobile je mogoče napolniti hitreje od drugih, pri čemer je vedno treba ločeno pogledati hitrost AC- in DC-polnjenja. Zato postaja ta podatek eden najpomembnejših kriterijev pri odločanju za nakup novega električnega vozila," pravi sogovornik. Toda tako kot se po tehničnih karakteristikah razlikujejo vozila, se med seboj razlikujejo tudi polnilnice. Lahko so dinamične ali nedinamične, eno- ali trofazne, razlikujejo pa se tudi po trajnosti, zanesljivosti, kvaliteti in možnostih vzdrževanja, našteva Primož Tručl. Naštete razlike se po njegovem prepričanju odražajo tudi pri ceni, saj se ta za polnilnice z enako močjo 11 ali 22 kW lahko razlikuje tudi za trikratnik. "Vsak proizvajalec seveda svojo robo hvali, pri čemer pa bi rad poudaril, da je za lastnike sončnih elektrarn eden od pomembnih kriterijev pri nabavi polnilnice za električno vozilo tudi kompatibilnost z obstoječo sončno elektrarno," izpostavlja sogovornik.

Poglejmo si torej podrobneje, po čem se polnilne postaje razlikujejo med seboj. Najprej se, kot rečeno, razlikujejo po moči polnjenja. "Domače AC-polnilnice imajo običajno moč 7,4, 11 ali 22 kW. Za večino gospodinjstev je primerna trifazna polnilnica z močjo 11 kW, vendar hitrost polnjenja ni odvisna samo od polnilnice. Omejujejo jo tudi priključna moč objekta in največja AC-polnilna moč, ki jo podpira vozilo. Avtomobil, ki sprejema največ 11 kW, se na 22-kW polnilnici ne bo polnil hitreje," opozarjajo v podjetju Energija plus.

Navajajo pa še naslednje pomembne razlike med polnilnimi postajami:

• dinamično prilagajanje moči glede na trenutno porabo objekta;
• polnjenje s presežki sončne elektrarne;
• urnike in daljinsko upravljanje prek aplikacije;
• spremljanje in evidentiranje porabe;
• RFID-identifikacija posameznih uporabnikov;
• možnost ločevanja zasebne in službene porabe;
• certificiran števec za obračun stroškov;
• povezovanje s sistemom energetskega upravljanja;
• komunikacijske protokole, kot sta OCPP in Modbus;
• izvedbo s fiksnim kablom ali vtičnico Type 2.

"Pri izbiri zato ni pomembna zgolj največja moč. V številnih gospodinjstvih je pomembnejša pametna polnilnica, ki preprečuje preobremenitev priključka in omogoča polnjenje takrat, ko je električna energija najugodnejša oziroma ko jo proizvaja sončna elektrarna," še pravijo v Energiji plus.

Polnilnico je mogoče namestiti naknadno

Tudi v družbi GEN-I Sonce menijo, da je povezovanje sončne elektrarne in e-mobilnosti logičen naslednji korak pri upravljanju lastne porabe energije. "Ključna korist je možnost, da se del energije za vožnjo proizvede na lastnem objektu, polnjenje vozila pa uskladi s proizvodnjo sončne elektrarne in drugo porabo," pravijo v GEN-I Sonce. Kolikšen delež investitorjev v samooskrbne sončne elektrarne se odloči tudi za vgradnjo polnilne postaje za električni avtomobil, v družbi sicer ne spremljajo. V pogovorih s strankami pa opažajo, da te pri načrtovanju sončne elektrarne vse pogosteje upoštevajo tudi prihodnji nakup električnega vozila in možnost domačega polnjenja. "Električno vozilo pomeni pomembno dodatno porabo električne energije, zato je smiselno predvidene potrebe po polnjenju upoštevati že pri načrtovanju sončne elektrarne in upravljanja porabe," svetujejo v družbi. 

Polnilno postajo je mogoče namestiti tudi naknadno, ko sončna elektrarna že obratuje, še pojasnjujejo v družbi GEN-I Sonce. Polnilnica se priključi na električno napeljavo objekta, zato je treba pred namestitvijo preveriti stanje in zmogljivost električne napeljave, razpoložljivo priključno moč in ustreznost zaščitnih elementov. "Pri tem je lahko koristna uporaba pametnega sistema, ki moč polnjenja sproti prilagaja proizvodnji sončne elektrarne in drugi porabi v objektu. S tem se poveča poraba lastno proizvedene elektrike in zmanjša obremenitev električnega priključka," razlagajo v GEN-I Sonce.

Kdor razmišlja o električnem avtomobilu, naj se torej temeljito pozanima o karakteristikah vozila in svojih potrebah, temu primerno pa načrtuje tudi namestitev ustrezne polnilne postaje.