Petra Lesjak Tušek
Divje vode - v iskanju ravnovesja je odmevna mednarodna razstava 24 umetnic in umetnikov iz Slovenije, Avstrije, Madžarske, Velike Britanije in Avstralije, ki bo v Koroški galeriji likovnih umetnosti (KGLU) v Slovenj Gradcu na ogled še vse do 3. decembra. Petra Čeh, direktorica KGLU Slovenj Gradec in kustosinja razstave, poudarja, da so želeli pokazati, da je voda na eni strani bistven vir življenja, na drugi strani pa ima tudi uničujočo moč. "Zato je toliko pomembneje, da ostaja v ravnovesju, k čemur lahko človek pripomore s svojim ravnanjem do okolja, s spoštovanjem okolja. Umetniki na eni strani predstavljajo lokalne zgodbe, ki niso pomembne le na lokalni ravni, ampak odsevajo tudi globalno - kot reka, ki nima meja in lahko teče skozi različne države. Pomembno je, kako skrbimo za vodne sisteme, ne nazadnje pa tudi, da imamo čisto pitno vodo," je povedala Petra Čeh.
Umetniki obravnavajo življenje ob vodi, spremembe v ekosistemih, ranljivost, odpornost. Na videz nepovezane zgodbe z različnih kontinentov in držav razkrivajo skupno ozadje: pomen ozaveščenosti posameznika o okolju, odgovornost kolektivnega delovanja za skupno dobro ter solidarnost, ki jo še posebej prepoznamo v času kriz in izrednih dogodkov. Medtem ko nekatera dela angažirano odražajo vpliv človeka na okolje, se druga osredotočajo na njegove posledice ali pa odpirajo prostor sublimni, abstraktni in poetični dimenziji vode, poudarjajo v KGLU.
Brez pametne strategije, brez naravnega bogastva
Klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj je ob odprtju razstave v Slovenj Gradcu poudarila, da potrebujemo nov pogled na vodo, ki ni samo okoljsko, ampak tudi splošno javno dobro. Slovenija je bogata z vodo, a v času podnebnih sprememb se kaže, da imamo enkrat vode preveč, drugič premalo, vmes pa še pogosto onesnaženo vodo. "Če želimo v prihodnosti bolj trajnostno živeti, ohraniti to bogastvo, je nujno sodelovanje. Ne moremo se deliti za tiste, ki jih skrbi suša, in tiste, ki se ukvarjajo s poplavami, in spet tretje, ki želijo vodo spremeniti v energijski vir. Brez sodelovanja, brez pogovora, brez pametne strategije, kako z vodami gospodariti, nam bo to naravno bogastvo enostavno izginilo. V 21. stoletju ostati brez vode v vodnih virih je največja strateška napaka, ki se nam lahko zgodi. Za podnebne spremembe smo krivi ljudje, še vedno bi bil čas, da se nanje prilagodimo, čeprav je časa vse manj in nam je sploh letošnje poletje pokazalo zobe. Voda ni sama po sebi umevna in kot tako jo moramo spoštovati," je izpostavila Kajfež Bogataj.
Ob mirovniškem festivalu
KGLU je pod okriljem mestne občine Slovenj Gradec v šolskem letu 2025/2026 razpisala že 34. natečaj za izvirno otroško likovno in literarno delo ter fotografijo, na katerem je sodelovalo 86 učencev iz cele Slovenije. Natečaj se zaključuje z razstavo izbranih otroških del s podelitvijo nagrad v okviru Mirovniškega festivala. Prva tema obravnava mednarodno leto pašnikov in živinorejcev, druga je posvečena 100. obletnici rojstva umetnika Bogdana Borčića in njegovemu velikemu zanimanju za svet školjk, tretja tema pa obeležuje 60. obletnico mirovniških prizadevanj v KGLU. Osnovnošolci so se tako postavili v vlogo pastirjev in odkrivali življenje na pašnikih ter razmišljali, kako tehnologija in človek posegata v ta ekosistem. Razmišljali so, kaj se skriva pod morsko gladino in kakšen bo ta svet čez nekaj let. Delili pa so tudi svoja razmišljanja o svetu, ki se znova sooča z vojnami, konflikti in naraščajočo negotovostjo, ter razkrili svoja prizadevanja za boljšo in mirnejšo prihodnost.
Tjaša Rener, vizualna umetnica iz Koroške, ki že 15 let živi med Gano in Slovenijo, na razstavi predstavlja osebno zgodbo življenja ob jezeru v Gani, svojo povezanosti z ljudmi, ki tam živijo, in z njimi reflektira zgodovino življenja oziroma spremembe v tem jezeru zaradi segrevanja ozračja. Pred dobrimi 20 leti so na območju tega kraterja začeli sekati avtohtona drevesa in nasajati kakav, ki je sedaj zamenjal vlogo ribiča za vlogo kmeta, pridelovalca kakava. Aleksij Kobal recimo ustvarja dialog med realnostjo, ki jo še živimo in realnostjo, ki jo konstruiramo, giblje se med čopičem in računalniško miško. Kot je povedal, se nagiba k naravi in jo tudi poskuša interpretirati na svoj način - tako se na razstavi predstavlja na tematiko poplav in objav v časopisu v povezavi z oblaki, ki so lahko grozeči ali optimistični, "a bistveno je to, da se zavedamo, kam pluje naša civilizacijska ladja".
Kot kolektiv bi se lahko dobro obnesli
Jure Markota predstavlja kiparsko delo, modernistični relief, ki se imenuje Odkrivanje tople vode in se, kot je ugotavljal, povezuje z govorci ob odprtju, ki so poudarili, da v bistvu že vse vemo, ampak se ničesar ne držimo. "Za vse probleme vemo, da obstajajo, kar se tiče vode, ekologije, ekonomije, svetovnega mira, vemo zanje, poznamo rešitve, ampak se nihče ne potrudi dovolj. Čeprav misliš, da kot posameznik ne moreš česa spremeniti, se mi zdi, da če bi bilo dovolj posameznikov, bi se lahko kot kolektiv zelo lepo obnesli na tem svetu," je dejal. Nataša Tajnik Stupar s svojim delom Potopljena krajina predstavlja problematiko Šaleške doline, degradirane zaradi izkopavanja premoga, saj je polovico doline zalila voda, posledično pa je tudi način delovanja v industriji pripeljal do podnebnih sprememb. "Namesto politične groteske bi se morali raje posvetiti pripravi na podnebne spremembe," je poudarila avtorica.
Marjetica Potrč ob vizualnem eseju z naslovom Pravica reke in z diagramom, nastalem ob referendumu za vodo - s čimer je že potovala od Sydneyja do Berlina in vse do Nairobija, ugotavlja, da moramo na neskončnem potovanju iskati ravnotežje med vodo in ljudmi, da lahko preživimo v tem svetu. Po njeni oceni razstava fascinantno pokaže več pogledov na vodo, hkrati pa meni, da je razstava tudi srčna.
