Rozmari Petek
Vrhunski klasični skladatelji so bili revni in v času svojega življenja necenjeni – eden od stereotipov, ki morda ravno zaradi skromnega pogreba Wolfganga Amadeusa Mozarta velja že stoletja. Pa ni bilo tako – klasični skladatelji so bili svoje dni največji frajerji. "Ko je umrl Beethoven, je bilo na pogrebu 20 tisoč ljudi. Ta dan so bile zaprte šole, vojska je spremljala sprevod. Ko so kasneje pokopavali Giuseppa Verdija, je bilo na ulicah Milana 30 tisoč ljudi. Joseph Haydn je šel brez Facebooka ali Youtuba v London, pa so se vsi hoteli spoznati z njim," našteva Miha Firšt, ki je s soavtorjem Janezom Usenikom, avtorjem scenarija za muzikal Veronika Deseniška, zaslužen za novo glasbeno delo, ki že z naslovom Seks, droge & klasika nakaže, da gre za zabaven, a hkrati glasbeno dostojen prikaz življenja klasikov.
Trio Firšt, ki ga sestavljajo bratje Miha, Leon in Peter Firšt iz znane celjske glasbene družine Firšt, je s svojimi standupovsko obarvanimi koncerti doma in na tujem dokazoval, da je lahko tudi klasična glasba zabavna. Tokrat bodo na odru skupaj s sopranistko Gajo Sojč pokazali še, da bi bili klasiki danes totalni hit. Da je lahko tudi novinarski prispevek zabaven, vedno znova dokaže Usenik, kot izjemno duhovito pa Miha Firšt opisuje tudi režiserko nove glasbene komedije, dramsko igralko v SLG Celje Evo Stražar. Vse to napoveduje, da bo nova glasbena predstava, ki bo premierno uprizorjena 2. oktobra v Narodnem domu Celje, spet navdušila.
Svet okoli nas obstaja
"Ko sva se z Evo prvič pogovarjala o tem projektu, sem ocenil, da bo ona začutila intenco avtorjev in iz štirih neigralcev potegnila vse, ne da bi, upam, prestopili polje diletantizma. Obenem mi je dostavila več uporabnih anekdot o skladateljih, ki jih nisem poznal in so prevladale nad mojimi dotedanjimi skicami," opiše Miha Firšt. Za tistega, ki je podal idejo o takšni komediji, pa "okrivi" Usenika.
Akterji glasbene komedije so precej podobni kot pri muzikalu Veronika Deseniška. Tudi za ta projekt je scenarij skupaj z Mihom Firštom spisal Janez Usenik, glasbo pa Leon Firšt, a po motivih klasikov. "Vsa glasba uporablja melodični material skladateljev, ki nastopajo. Ampak skladbe ne naredi tematski material, ampak to, kaj skladatelj s tematskim materialom naredi, kako ga razvija. Ne gre za priredbe, ampak za nova dela z uporabo tematskega materiala skladateljev, o katerih govorimo," pojasni sogovornik. "Nove skladbe s starimi melodijami so za potrebe odrskega dogajanja in dostavljanja naše obljube napisane v 'svašta' žanrih, od tehna do balkanskih trubačev, finega jazza in podobno. Nič ne bo klasično zveneče, razen tam, kjer je pomembno. In precejšen del te glasbe bo v obliki songov, za katere bodo na novo napisana besedila. Najmanj ena skladba bo tudi popolnoma avtorska iz dramaturških prostorov. Več bo jasno na predstavi," nakaže.
Zelo jasno pa povzame tri točke, na katerih sloni koncert glasbene komedije. Prvič, razbijanje mita, da veliki umetniki nikoli niso bili razumljeni v času svojega življenja. "Drugi je mit o nekem genialnem umetniku. Še danes kakšni 'šalabajzerji' razlagajo, kako so energije delovale skoznje, da je iz vesolja prišla glasba, oni so jo samo napisali. Sam nisem velik umetnik, a tisti, ki jih poznam, trdijo, da absolutno ni tako. Tudi Beethoven svoje kultne 5. simfonije ni napisal kar iz prve. Ohranjenih je veliko skic, kjer je skladatelj prvih 12 taktov pisal kot kakšno permutacijo in kombinatoriko ali kot kakšno matematično sudoku vajo. Skratka, sto verzij, preden je izčistil skladbo. Kot tretje pa – trenutna situacija v družbi nas sili, da tudi to pokomentiramo. V prvi vrsti gre seveda za zabavo, ne bomo pa se delali, da svet okoli nas ne obstaja."
Nadaljevanje Veronike Deseniške še sledi
Po muzikalu Veronika Deseniška, ki si ga je ogledalo 40 tisoč ljudi, družinskem muzikalu Kure?!, ki je nastal v sodelovanju s svetovno znano pisateljico Lilo Prap, se Celjani (projekt je podprla tudi Mestna občina Celje) sedaj podpisujejo pod novo uspešnico. Pri tem poudarjajo, da ne gre za nadaljevanje muzikala Veronika Deseniška. "To še pride čez dve ali tri leta. Podobno pa želimo tudi s to glasbeno ali koncertno komedijo, podobno kot pri Veroniki Deseniški, z lučjo, tehniko in z glasbo narediti res dinamično stvar," opisuje Miha Firšt.
Vstopnice za premiero in prvo ponovitev so na voljo na uradni spletni strani predstave: www.seksdrogeklasika.com.
Odstranjujejo muzejsko distanco
Beethoven bi bil ravno zaradi svoje 5. simfonije danes verjetno pravi spletni fenomen. Uvodne štiri note (ta-ta-ta-taaa) so tako prepoznavne, da jih najdemo v kakšnih Tiktokovih posnetkih, memih in oglasih. Obenem bi bil tudi sam kot osebnost – razmršeni lasje, močan značaj, neposrednost, za tisti čas burne skladbe in sloves težavnega človeka – za današnja družbena omrežja zelo hvaležna tema. Chopin pa je v dolgotrajnem, vendar nikoli povsem formaliziranem in zapletenem razmerju s francosko pisateljico George Sand živel "situationship", še preden so to besedo, ki v slovenščini niti nima pravega prevoda, sploh izumili. "Z živo glasbo, udarnimi songi in drznim gledališkim humorjem razkrivamo resnične biografije: slavo, ljubezenske zaplete, dolgove, oholost, razvade in ustvarjalne obsesije. Predstava ne zasmehuje klasične glasbe, temveč odstranjuje muzejsko distanco. Za romantičnim mitom o razsvetljenem geniju pokaže običajnega človeka, ob njem pa glasbo, ki je preživela stoletja," povzame Firšt.
Vpogled v življenje klasikov bo premierno prikazan 2. oktobra ob 19.30 v Narodnem domu Celje. Ponovitev v Celju bo sledila že dan kasneje, nato bodo z njo gostovali po večjih slovenskih krajih.
