Vse več je dokazov, da osem ur morda ni idealna količina spanja za vsakogar, na kar opozarja tudi nov članek, objavljen v reviji Brain Medicine (Medicina možganov). Da bi ugotovili, koliko ljudje spijo, so raziskovalci preučevali skupnosti lovcev in nabiralcev, katerih način življenja je bliže življenju naših prednikov in ki so v zelo mali meri izpostavljeni umetni svetlobi ali pa ji sploh niso. V eni od zgodnejših raziskav so ugotovili, da so ljudje v Tanzaniji, Namibiji in Boliviji spali od 5,7 do 7,1 ure na noč. Tako kratkega spanja ni mogoče pripisati prometnemu hrupu, uporabi družbenih omrežij ali preveliki izpostavljenosti umetni svetlobi ponoči. A tudi kratke noči so bile očitno dovolj: ljudje izgubljenega spanca niso nadomeščali z dolgim dnevnim spanjem. Brez budilke so se običajno zbujali blizu zore, ne glede na dan v tednu. Natančna količina spanja, ki jo izmerijo v predindustrijskih družbah, se razlikuje glede na način merjenja spanja, kraj bivanja, letni čas in druge okoljske dejavnike. Toda ena od novejših analiz je povprečje ocenila na 6,4 ure.
Je torej osem ur preveč? Opravljene raziskave temeljijo na pomembni predpostavki, da lovci in nabiralci niso izpostavljeni stresu, natrpanim urnikom in drugim dejavnikom, ki lahko vplivajo na spanje. Pa je to res? Prav tako ne vemo, ali imajo ljudje v teh skupnostih enake zdravstvene težave, povezane s premalo spanja, kot jih opažamo v sodobnih družbah. Njihovo krajše spanje zato morda ni tako močan argument proti osmim uram, kot se zdi. A pojavili so se tudi drugi dokazi, in sicer iz obsežnih raziskav, ki so proučevale povezavo med spanjem in zdravjem v industrializiranih družbah.
Če optimalno količino spanja opredelimo kot tisto, ki je povezana z najboljšim zdravjem, številne velike raziskave kažejo, da je lahko idealna količina manj kot osem ur. Ena od novejših raziskav je s pomočjo slikanja možganov in telesa ter molekularnih kazalnikov proučevala, kako je spanje povezano s staranjem različnih organov. Ocenila je, da je optimalna količina spanja od 6,4 do 7,8 ure, odvisno od spola posameznika in organa, ki so ga proučevali.
Vse ocene optimalne dolžine spanja temeljijo na povprečjih, povprečen človek pa v resnici ne obstaja
Številne raziskave ugotavljajo, da sta tako premalo kot preveč spanja povezana s slabšim zdravjem, med drugim s srčnimi boleznimi, možgansko kapjo, kognitivnim upadom in debelostjo. Znanstveniki pa se še vedno prepirajo, ali preveč spanja povzroča slabše zdravje ali pa je to zgodnji znak težav z zdravjem. V vsakem primeru ti izsledki postavljajo pod vprašaj prepričanje, da prav vsak potrebuje natanko osem ur spanja, in kažejo, da je dolgotrajno spanje, ki je precej daljše od tega, vredno pozornosti.
Vendar vse ocene optimalne dolžine spanja temeljijo na povprečjih, povprečen človek pa v resnici ne obstaja. Ko imajo dovolj možnosti za spanje, lahko mladi spijo dlje kot starejši. Tudi ljudje iste starosti lahko potrebujejo zelo različne količine spanja. Sedanja priporočila o dolžini spanja, ki jih je objavila ameriška National Sleep Foundation, upoštevajo te individualne razlike. Za odrasle, stare od 26 do 64 let, priporoča od sedem do devet ur spanja na dan, vendar navaja, da je lahko za nekatere odrasle primernih tudi šest do deset ur. To je precej daleč od pravila, po katerem naj bi bilo osem ur primernih za vse.
Pomembno je tudi, kdaj spimo. Večina ljudi se ne zbuja naravno pred zoro. Mnogi med delovnim tednom spijo premalo, nato pa izgubljeni spanec nadomeščajo z daljšim spanjem ob prostih dneh. Umetna svetloba velja za glavni dejavnik tega premika. Spreminja naše spalne navade in zamika našo biološko uro, ki uravnava čas spanja in budnosti. Nepravilen ritem spanja je pogost tudi pri izmenskih delavcih in študentih. Povezan je s slabšim zdravjem. Toda če med tednom izgubite nekaj spanca, se zdi, da je ob koncu tedna bolje vsaj del tega nadoknaditi, kot pa sploh ne – četudi je zaradi tega vaš spalni vzorec manj reden. Pomembna je torej rednost, vendar prav tako šteje skupna količina spanja v enem tednu ali daljšem obdobju.
- Derk-Jan Dijk, direktor Centra za raziskave spanja, Univerza Surrey, Združeno kraljestvo
- Anne Skeldon, profesorica matematike, Univeza Surrey, Združeno kraljestvo
