Se še spomnite vročega mamba, ki sta ga Patric Swayze in Jennifer Grey leta 1987 odplesala v Umazanem plesu? Potem najverjetneje tudi sami radi zaplešete. Za vas imamo dobro novico. Raziskave dokazujejo, da je gibanje v ritmu glasbe dobro za telesno držo, okrepi življenjsko radost, predvsem pa ugodno vpliva na zdravje
Vse oblike plesa krepijo dobro razpoloženje, tako strastna salsa kot elegantni valček. Telo med gibanjem v ritmu sproža dodatne izbruhe hormona sreče in tudi razgrajuje hormone stresa, denimo kortizol. Poleg tega ples okrepi energijo in poskočnost, kar pride prav v vsakodnevnem življenju, ter je izvrsten kondicijski trening. Med poskočnejšimi plesi izgubimo med 350 in 500 kalorijami na uro. Med plesom so v gibanje vključene vse mišične skupine: v ramenih, rokah, trebuhu, bokih, hrbtu in seveda nogah. Mirno lahko rečemo, da ples oblikuje dobesedno celotno telo.
Za ples ni nikoli prepozno. Ples v paru znižuje nevarnost pojava demence za 76 odstotkov, kar je znatno višji delež kot pri reševanju križank ali branju
V neki raziskavi so bolniki s Parkinsonovo boleznijo z določenimi prilagojenimi plesnimi prvinami izboljšali svojo mobilnost, znanstveno obravnavan pa je bil tudi primer bolnice z multiplo sklerozo, ki je po petih mesecih plesne terapije lahko opustila enega od svojih dveh pripomočkov za hojo. A znanstveniki dodajajo, da je za takšnimi primeri tudi pomemben psihološki vidik. Ples nesporno vnaša več zadovoljstva v življenje, kar lahko izboljša kakovost bivanja, še posebej pri ljudeh z motnjami in oviranostjo. Ta vidik je tudi pomemben del samozdravljenja.
Psihiater Alois Alzheimer je pred skoraj 120 leti opisal bolezen, zdaj imenovano po njem, za katero še zmeraj ni ustreznega zdravila. Gre za bolezen možganov, ki velja za najpogostejši razlog pojava demence pri ljudeh po 85. letu starosti. Zakaj pri Alzheimerjevi bolezni množično odmirajo možganske celice, kar se posledično kaže kot demenca, še zmeraj ni pojasnjeno, čeprav znanstveniki bolezen intenzivno raziskujejo. So pa v raziskavah na sloviti univerzi Stanford dokazali, da ples v paru znižuje nevarnost pojava demence za 76 odstotkov. To je znatno višji delež kot na primer pri reševanju križank (48 odstotkov) ali branju (35 odstotkov). Znanstvena razlaga tega učinka je, da je ples izrazito kompleksna dejavnost, v kateri hkrati sodelujejo motorika, pozornost, kratko- in dolgoročni spomin, vključuje pa še gibalne, razumske in čustvene procese. Ples zahteva delovanje tistega dela možganov, ki je odgovoren za pozornost in spomin.
Ameriška medicinska raziskava je pokazala tudi izjemno ugoden učinek sproščenega plesa v parih: tak ples deloma sledi formi in pravilom, dovoljuje pa obilo spontanih reakcij. En plesni partner, običajno je to plesalka, mora ves čas pozorno spremljati drobne signale soplesalca, ki ima vlogo vodilnega plesalca – to krepi inteligenco, pozornost in sposobnost vživljanja, pa tudi sposobnost sprejemanja hitrih odločitev. A tudi vodilni plesalec mora prepoznavati, kaj je dobro za soplesalko, in se ves čas v delčkih sekunde pravilno odločati tako za smer plesa kot za izbiro plesne figure ali koraka, kar pomeni, da takšne vrste ples koristi obema. Najbolje je seveda začeti plesati pravočasno, vendar pa nikoli ni prepozno. Že prvi plesni koraki prinašajo številne koristi, ki se v nadaljevanju le še krepijo. Ples pa je tudi zelo zabavna aktivnost, in to v vseh starostih. Vas že mika, da bi se zavrteli? (Jana)
