Letošnje poletje z ekstremno visokimi temperaturami prinaša številna tveganja za zdravje. Mnogi ljudje učinke vročine občutijo na lastni koži kot megleno razmišljanje, telesno utrujenost, nemiren spanec, zmanjšano produktivnost. Znanstvene raziskave kažejo, da lahko visoke temperature vplivajo tako na naše telo kot na naše možgane, manj znana posledica vročega vremena pa je, da lahko vpliva tudi na telesno bolečino.
Naša raziskava je analizirala podatke velike nacionalno reprezentativne ankete podjetja Gallup, ki se ukvarja z analitiko, in je vsakodnevno beležila stopnjo bolečine pri več kot dveh milijonih prebivalcev ZDA. Ugotovili smo, da se je z naraščanjem temperatur povečevala tudi verjetnost, da bodo ljudje poročali o splošni telesni bolečini.
Največji porast smo opazili v zelo vročih dneh, ko so temperature dosegle 32 °C. O bolečinah so na takšne dni najpogosteje poročali ljudje srednjih let ter osebe iz revnejših okolij. Znanstveniki so opredelili več razlogov, zakaj je bolečina v vročih dneh pogosto izrazitejša. Nekateri dejavniki bolečino sprožijo neposredno, med njimi so dehidracija zaradi vročine, vnetni procesi in druge fiziološke spremembe, kot so nihanja krvnega tlaka, ki lahko okrepijo že obstoječe bolečine.
Drugi dejavniki delujejo posredno. Vroče vreme lahko poveča stres, moti spanec, zmanjša splošno dobro počutje in omeji našo sposobnost opravljanja običajnih vsakodnevnih dejavnosti, kot je telesna vadba. Vse to so dejavniki, za katere je znano, da okrepijo občutek bolečine.
Razmerje med bolečino in temi sprožilci je lahko tudi obojestransko. Dober primer je spanec. Med vročinskimi valovi ima veliko ljudi težave s kakovostnim nočnim počitkom, kar ustvari začarani krog: slab spanec poveča bolečino, bolečina pa dodatno poslabša spanec. Sčasoma lahko takšen krog pomembno vpliva na splošno počutje in kakovost življenja. Posledice bolečine segajo tudi dlje od telesnega nelagodja. Bolečina namreč tekmuje za pozornost naših možganov. Ko telo boli, se del naše pozornosti usmeri v spopadanje z bolečino, zato ostane manj miselnih zmogljivosti za koncentracijo, spomin in sprejemanje odločitev. To lahko vpliva na uspešnost pri delu, učenje in celo na vsakdanje preprosto odločanje.
V nekaterih primerih je toplota lahko koristna za lajšanje bolečin – na primer uporaba grelne blazine za ublažitev bolečin v križu po dolgem dnevu na nogah. Vendar obstaja pomembna razlika med usmerjeno toploto, ki jo uporabimo za zdravljenje določenega dela telesa, in dolgotrajno izpostavljenostjo visokim temperaturam, ki vplivajo na celoten organizem. Takšna izpostavljenost obremenjuje več telesnih sistemov in lahko bolečino prej poslabša kot ublaži.
Posledice vpliva vročine na bolečino so tudi gospodarske. V naši raziskavi ocenjujemo, da višje temperature gospodarstvo ZDA že zdaj stanejo približno dve milijardi ameriških dolarjev letno zaradi povečane ravni bolečin. Če se bodo temperature še naprej dvigovale in ne bomo sprejeli ukrepov za prilagajanje na ekstremno vročino, bi lahko ti stroški do leta 2050 presegli devet milijard ameriških dolarjev na leto.
Slab spanec poveča občutljivost za bolečino, bolečina pa hkrati otežuje spanje
Vse pogostejši in intenzivnejši vročinski valovi, ki smo jim bili priča v zadnjih poletjih tudi po Evropi, kažejo, da bi lahko podobne izgube zaradi višjih stroškov zdravstvenega varstva, zmanjšane produktivnosti in slabše kakovosti življenja postale pomemben izziv tudi drugod, če bodo vroča poletja postala nova realnost. Zato bi morali telesno bolečino prepoznati kot še eno (doslej skrito) zdravstveno posledico ekstremne vročine.
Vročina na nas vpliva na več načinov, kot se zavedamo. Dobra novica je, da lahko z nekaj preprostimi ukrepi te učinke zmanjšamo. Zadostno pitje tekočine, izogibanje napornim dejavnostim v najbolj vročem delu dneva, zadrževanje v hladnejših notranjih prostorih ter načrtovanje dejavnosti na prostem v jutranjih ali večernih urah lahko pomagajo zmanjšati bolečine in nelagodje, povezane z vročino.
----
Lucía Macchia, predavateljica psihologije na City St George's, Univerza v Londonu.
Cheng Keat Tang – docent na Tehnološki univerzi Nanyang, Singapur.
Nattavudh Powdthavee – profesor ekonomije na Tehnološki univerzi Nanyang, Singapur.
