Jana Juvan
Nova stavba mariborske onkologije je predana Univerzitetnemu kliničnemu centru Maribor, začela se je tudi selitev, vendar vseh pacientov v novih prostorih še ne bodo zdravili takoj. Kot je v Večerovem podkastu MediJana povedala Tamara Petrun, vršilka dolžnosti predstojnice oddelka za onkologijo UKC Maribor, bodo nove prostore odpirali postopoma. Čeprav so sprva računali, da bi jih lahko odprli že v začetku oktobra, onkologinja Petrun zdaj upa, da bi lahko v celoti zaživeli novembra.
Kader ostaja eden ključnih izzivov
Na ministrstvu za zdravje, ki v okviru Urada za investicije v zdravstvu vodi projekt, so nam povedali, da je bila primopredaja objekta izvedena že 15. septembra. Kot so nam v odgovor zapisali v vodstvu bolnišnice, so od izvajalca, torej od podjetja GH Holding, že prevzeli objekt oziroma celotno zgradbo onkološkega oddelka. "Za omenjeno zgradbo je pridobljeno tudi uporabno dovoljenje," so še dodali. Zapisali so tudi, da bosta do konca oktobra potekali še dobava in montaža pohištvene opreme, poleg tega bodo v tem času izvajali dela, vezana na to opremo. Nato pa da sledi selitev osebja in pacientov.
"Stavba je predana UKC Maribor, zdaj jo opremljamo. Administracija se je že preselila, naslednji smo zdravniki," je pojasnila Tamara Petrun. V nove prostore medtem še prihajata medicinska in nemedicinska oprema. Odprtje onkologije po njenih besedah sicer ne bo pomenilo, da bo celotna nova stavba onkologije začela delovati naenkrat. Selitev in začetek dela bosta postopna, saj je treba poleg prostorov in opreme zagotoviti tudi dovolj zaposlenih.
Prav kader, predvsem medicinske sestre, ostaja eden ključnih izzivov. Tamara Petrun poudarja, da zaradi želje po čim hitrejšem odprtju ne želijo popuščati pri kakovosti obravnave bolnikov: "Vem, da vsi od nas pričakujejo, da moramo zdaj vse takoj odpreti, samo ne gre tako. Ko delamo, moramo delati dobro. Na kakovosti, ne na kvantiteti."
Nova stavba sama še ni onkologija
Ob dolgo pričakovani selitvi Tamara Petrun opozarja tudi, da sodobni prostori in nova medicinska oprema sami po sebi še ne pomenijo delujoče onkologije. "Naša onkologija ni stavba, ki jo vidimo od zunaj, ampak ljudje, ki v njej delamo, in bolniki," poudarja. Zato bo po selitvi eden ključnih izzivov prav razvoj ekipe, ki je v zadnjih letih močno rasla in šteje že okoli 140 zaposlenih.
Za zaposlenimi je sicer zahtevno obdobje. Delo mariborske onkologije so v minulih letih spremljali gradbišče neposredno ob bolnikih, težave z obsevalniki, selitve in zamude, o katerih smo redno poročali. Onkologinja Petrun pravi, da so zaposleni vztrajali predvsem zaradi bolnikov. "Če ne bi imeli takšne ekipe, mislim, da bi že zdavnaj dvignili roke," je dejala. Posebej izpostavlja tudi bolnike, ki so morali v času gradnje prenašati številne nevšečnosti. "Največji poklon gre bolnikom, da so vzdržali."
Zato odprtje nove stavbe zanjo ni samo zaključek gradbenega projekta. Pomeni predvsem možnost, da se po letih dela v zahtevnih razmerah mariborska onkologija začne osredotočati na naslednjo fazo razvoja. Toda pri tem, poudarja Tamara Petrun, ne nameravajo prehitevati: nove prostore bodo za bolnike odpirali takrat, ko bodo lahko v njih zagotovili varno in kakovostno obravnavo.
Povedala je tudi, da je v UKC Maribor že prispel zadnji, četrti obsevalnik, ki ga zdaj umerjajo, kar je seveda kompleksen proces, ki traja več tednov.
V stolpnico še hematologija in nuklearna medicina
Otvoritev novih prostorov bi po prvotnih načrtih sicer morala biti že vsaj leto dni prej. Projekt si je namreč nabral 13 mesecev zamude, ker se je zapletalo z odkupom stanovanj v sosednji stavbi onkologije v Masarykovi ulici. Poleg tega so morali bolnike zdraviti v zahtevnih razmerah, saj sta se obstoječa, več kot desetletje stara obsevalnika pogosto kvarila. Končni rezultat je vendarle velik preskok: mariborska onkologija bo imela štiri linearne pospeševalnike namesto dveh pokvarljivih, kar pomeni pomembno povečanje zmogljivosti in možnosti zdravljenja.
Velja še spomniti, da je nadgradnja onkologije širši projekt, ki ne prinaša novih prostorov le onkološkemu oddelku. Obstoječo onkološko stavbo so povišali za tri etaže, ob njej pa zgradili novo sedemnadstropno stolpnico. V kompleks se bosta preselila tudi oddelek za hematologijo, kjer med drugim zdravijo krvne rake, in oddelek za nuklearno medicino, katerega velik del dejavnosti je povezan prav z onkološkimi bolniki. Vendar selitev slednjega ne bo sočasna z odprtjem novih prostorov onkologije. Oprema in aparature za nuklearno medicino so namreč edino v projektu, kar še ni bilo nabavljeno. Na oddelku ob tem že leta opozarjajo, da se zastareli scintigrafski kameri pogosto kvarita, zaradi česar morajo bolnike tudi prenaročati.
