Letošnji svetovni dan učiteljev bo na mednarodni ravni sicer potekal v znamenju okrogle obletnice sprejetja Unescovega priporočila o statusu učiteljev, ki določa merila glede pravic in odgovornosti učiteljev ter standarde za njihovo začetno usposabljanje in nadaljnje izobraževanje, zaposlovanje ter pogoje poučevanja in učenja.
Šest desetletij pozneje, ko poteka revizija priporočila, se poklic sooča z novimi izzivi - od digitalnih tehnologij in podnebnih sprememb do vprašanj vključenosti, migracij in razseljevanja, so pred svetovnim dnevom učiteljev zapisali pri organizaciji ZN za izobraževanje, znanost in kulturo Unesco.
"Ti pritiski vplivajo na različne vidike statusa učiteljev: na njihov simbolni status, ko poučevanje ni dovolj priznano ali cenjeno; na njihov poklicni položaj, ki ga zaznamujejo omejena avtonomija, pomanjkanje podpore ali omejene možnosti soodločanja pri oblikovanju politik; ter na njihov materialni položaj, ki ga ogrožajo plače, obseg dela in delovno okolje, ki učiteljem ne omogočajo celovitega opravljanja njihove vloge," so navedli pri Unescu.
Geslo letošnjega svetovnega dneva učiteljev je Podpora učiteljem: 60 let varovanja poklica, krepitve njegovega položaja in oblikovanja prihodnosti. Osredotočil se bo na pregled trenutnih izzivov, povezanih s položajem učiteljev, in strategij za njihovo reševanje. Pozval bo družbo in oblikovalce politik k varovanju, spodbujanju in dvigu tega statusa, so navedli pri Unescu.
Sviz: Učitelji ključni partnerji pri oblikovanju izobraževalne politike
"Čeprav ta dokument praznuje že 60 let, precej jasno določa nekaj, na kar oblast preprosto pozablja - učitelji in vzgojitelji nismo zgolj izvajalci odločitev države, smo ključni partnerji pri oblikovanju izobraževalne politike, plač in delovnih pogojev," je pred svetovnim dnevom učiteljev poudarila predsednica glavnega odbora Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Marjana Kolar.
Dodala je, da država učitelje mora vključevati v vsebinska vprašanja, prav tako, da se sodelovanje ne konča pri plačah ter da so brez glasu praktikov reforme obsojene na propad. V Svizu so namreč kritični do sestave 26-članskega strokovnega sveta za reformo vzgoje in izobraževanja, ki ga je minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević imenoval za naslednjo fazo priprave reforme, s katero bodo po napovedih odpravili devetletko in pripravili prehod na sodobno osemletno osnovno šolo.
Po navedbah Sviza v strokovnem svetu ni praktikov in tudi ne predstavnikov sindikatov, so pa v njem trije predstavniki delodajalskih organizacij. Tudi iz vrst institucij s področja vzgoje in izobraževanja se vrstijo številni pomisleki o reformi in strokovnem svetu, ki ne vključuje predstavnikov pedagoških fakultet ter zavodov in raziskovalnih inštitucij s področja vzgoje in izobraževanja.
Po ostrih odzivih so v petek z ministrstva sporočili, da k sodelovanju pri pripravi reforme vabijo predvsem učitelje, ravnatelje in druge strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju, starše, učence in dijake, pa tudi strokovnjake ter druge predstavnike strokovne in zainteresirane javnosti.
Minister Rončević je sicer pripravo celovite reforme napovedal pred mesecem dni, ko so objavljeni rezultati raziskave PISA 2025 pokazali na nadaljnje zniževanje dosežkov slovenskih 15-letnikov. Ti so na vseh treh področjih merjenja, torej bralni, matematični in naravoslovni pismenosti dosegli najslabše rezultate, odkar Slovenija sodeluje v tej raziskavi.
Krivde za padec rezultatov v učiteljskih vrstah ne prevzemajo, prst usmerjajo v politiko, ki je bila po navedbah Sviza v minulih letih gluha za opozorila o nujnosti izboljšanega financiranja javnega izobraževanja, ter za opozorila o pomanjkanju učiteljev in o drugih težavah.
Ob pomanjkanju učiteljev pozivi k medsebojni podpori in odprtim pogovorom
Ob tem pa letošnji svetovni dan učiteljev spremlja tudi nedavna nova izdaja publikacije Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) z naslovom Pogled na izobraževanje, ki posebno pozornost namenja pomanjkanju strokovnega kadra.
OECD ugotavlja, da se z njim sooča večina izobraževalnih sistemov držav članic, vendar se obseg in oblike težav razlikujejo med območji, šolami in predmeti. Pomanjkanje se ne kaže le v nezasedenih delovnih mestih, temveč tudi v zaposlovanju učiteljev brez vseh zahtevanih kvalifikacij, dolgotrajnih odsotnostih in odhodih iz poklica, je minuli teden izpostavila Kolar.
Medtem so na ministrstvu za izobraževanje ob objavi raziskave izpostavili, da ima Slovenija pri kazalnikih o učiteljih in njihovih pogojih dela ugodnejšo sliko od povprečja. Minister Rončevič pa je med drugim izpostavil tudi, da ima Slovenija glede na podatke OECD manj učencev na učitelja in manjše oddelke od povprečja OECD. Učitelji imajo tudi manj neposrednih ur poučevanja, plače izkušenih učiteljev pa so nad povprečjem.
Tudi v povezavi s tem so v Svizu izrazili zaskrbljenost glede morebitnega prihodnjega zapiranja podružničnih šol, morebitnih dodatnih obremenitev učiteljev, med katerimi je znan pojav izgorelosti, menijo tudi, da k izboljšanju kakovosti vzgoje in izobraževanja ne bo prispevala napoved, da bo do učiteljskega poklica možno priti prek mikrodokazil.
Svetovni dan učiteljev zaznamujemo od leta 1994. V sindikatu Sviz so ob letošnjem članstvo pozvali, da 5. oktober izkoristi za druženje, odprte pogovore in medsebojno podporo. "Postanimo povezani in ponosni na svoje poslanstvo, hkrati pa odločni v skupnem prizadevanju za ohranitev močnega in strokovnega javnega šolstva," je poudarila Kolar.
