Stoletje Srednje ekonomske šole in gimnazije Maribor: "Najlepši spomenik šoli so njeni ljudje"

Sto let Srednje ekonomske šole in gimnazije Maribor (SEŠG), nešteto zgodb in generacije, ki jih ločujejo desetletja, a povezujejo isti hodniki in učilnice. V soboto zvečer so se znova srečale - tokrat ne v šolskih klopeh, ampak v SNG Maribor. Prisrčni stiski rok, objemi in navdušenje ob snidenju z nekdanjimi sošolci, učitelji in ravnatelji so že pred začetkom slavnostne akademije razkrivali, da to ne bo le praznovanje častitljivega jubileja, ampak predvsem srečanje ljudi, ki jih povezuje ista šola.

V istem prostoru so se tako znašle generacije, ki so mariborsko "ekonomsko" obiskovale v povsem različnih obdobjih. Med njimi tudi obrazi, ki jih danes poznamo iz športa, kulture, glasbe, medijev in gospodarstva. Nekateri so se srečali po dolgih letih in obujali spomine na čase, ko so skupaj sedeli v šolskih klopeh. Ta večer njihove funkcije in kariere niso bile v ospredju. V SNG Maribor so prišli predvsem kot nekdanji dijaki šole, ki letos praznuje sto let.

In prav srečanje preteklosti s sedanjostjo je zaznamovalo večer, na katerem so prostor dobili nekdanji in sedanji dijaki, učitelji ter vsi tisti, ki so v stoletju delovanja pomagali pisati zgodbo Srednje ekonomske šole in gimnazije Maribor. Prireditev so povezovali nekdanji dijak Zoran Franc ter dijaka Roko Godič in Žiga Polenčič. Na oder so se med drugim vrnili nekdanji dijaki – dramski igralec Vlado Novak, bobnar Marko Soršak - Soki ter pevci Tim Ribič, Sebastijan Lukovnjak in Matic Jereb, zaplesala pa je nekdanja dijakinja Zarja Ferlin. Nastopili so tudi pevski zbor Una Corda, dijaki šole z No Name Bandom ter sedanje in nekdanje profesorice. Dijakinje so pripravile gledališki vložek Stare učiteljice.

Ko skozi vrata vedno nekdo vstopi, da bi se učil

"Biti učitelj je velika čast in velika odgovornost," je ob jubileju poudarila ravnateljica mag. Andreja Zver Dobaj. Učitelj po njenih besedah ne posreduje le znanja, temveč pomembno sooblikuje življenjske navade, karakter in življenjski nazor mladih. S tem vpliva na njihovo prihodnost, posledično pa tudi na prihodnost mesta, države in družbe.

Ob stoletnici se je zahvalila generacijam zaposlenih, ki so šolo soustvarjale. Med njenimi sedanjimi in nekdanjimi sodelavci so avtorji učbenikov, mentorji, komentatorji, režiserji in scenaristi televizijskih oddaj, uredniki šolskih glasil ter literarnih in zgodovinskih zbornikov, zborovodje in mentorji dijakom pri tekmovanjih in raziskovalnih nalogah, je poudarila. Ob njih je izpostavila tudi tajnice, administratorje, računovodje, čistilke in čistilce.

"Učenje je človekova supermoč. In ta supermoč se množi samo takrat, ko se deli," je dejala dvanajsta ravnateljica šole v stotih letih. Opozorila je, da je stoletje v šolo prineslo ogromno sprememb. "Menjale so se države, meje in politični sistemi, spreminjali so se njeno ime, programi, pečati in zastave. Preživela je vojne in epidemijo." Nekaj pa se po njenih besedah ni spremenilo. "Ko so se odprla vrata stavbe, je vanjo vedno stopil nekdo, ki se je želel nekaj naučiti, in v šoli ga je vedno čakal nekdo, ki je želel poučevati."

"TikTok vam nikoli ne bo dal vsega"

Častna pokroviteljica akademije, predsednica republike dr. Nataša Pirc Musar, je svoj pogled s preteklosti usmerila v prihodnost. Vsaka generacija je po njenih besedah postavljena pred pomembno vprašanje, kakšen bo svet, v katerega odrašča, in kakšno mesto bo v njem našla zase. "Dobra šola na to vprašanje ne ponudi že pripravljenega odgovora. Mlademu človeku da nekaj dragocenejšega: znanje, samozavest in predvsem vrednote. Srednja ekonomska šola in gimnazija Maribor to poslanstvo uspešno opravlja že celo stoletje," je dejala.

Ko se je leta 1926 tedanja trgovska šola začela razvijati v štiriletno državno trgovsko akademijo, je bil po njenih besedah svet povsem drugačen. Od takrat sta se svet in način življenja nepredstavljivo spremenila, šola pa je, kot je poudarila, ohranila prepričanje, da je izobražen človek eden najdragocenejših temeljev svobodne, uspešne in humane družbe.

"V desetletjih so se v SEŠG izobraževale generacije ekonomistov, podjetnikov ter drugih strokovnjakinj in strokovnjakov, ki so soustvarjali gospodarski in družbeni razvoj Maribora in širše regije. A najlepši spomenik šoli niso zidovi in tudi ne arhivi. Najlepši spomenik šoli so njeni ljudje, njihovo znanje, razmišljanje in njihov prispevek k skupnosti,” je poudarila. Posebej je nagovorila dijake in dijakinje. "TikTok vam nikoli ne bo dal vsega, kar morate vedeti o življenju,” jim je sporočila in jih pozvala, naj berejo tudi knjige, ki zahtevajo potrpežljivost in odgovora ne ponudijo že na prvi strani. "Dobra knjiga nam ne pove, kaj naj mislimo, ampak nas nauči razmišljati. Človeka, ki zna misliti s svojo glavo, je veliko težje voditi s predsodki, strahom ali lažjo." A sto let tradicije ne pomeni živeti v preteklosti. Tradicija ni sidro, ki nas zadržuje, je poudarila Pirc Musar, ampak korenina, iz katere rastejo nove veje. Danes te segajo tudi v digitalna znanja in svet umetne inteligence. Prav v njem bomo po njenih besedah še vedno potrebovali tisto, česar noben algoritem ne more nadomestiti – človeško presojo, ustvarjalnost in srce. Mlade je pozvala, naj bodo radovedni, se učijo jezikov, spoznavajo druge kulture in ljudi, odhajajo na tuje univerze ter pridobivajo nova znanja, vendar naj pri tem ne pozabijo, od kod prihajajo. "Ljubiti domovino ne pomeni zapirati se pred svetom, temveč ceniti svoj jezik in skupnost. Odgovornost nas politikov pa je, da se boste iz tujine vračali domov," je dejala.

Spomine šele ustvarjajo

Med tistimi, ki svoje spomine na mariborsko Ekonomsko šele ustvarjajo, sta tudi Nejc in Anej. Za šolo sta se odločila tudi zato, ker sta jo pred njima obiskovala že njuna starša, sama pa pravita, da jima daje dobro popotnico za življenje. Na istem večeru so se tako srečali tisti, ki se šole spominjajo, in tisti, ki svojo zgodbo v njej šele pišejo.

Slavnostna akademija sicer še ne pomeni konca praznovanja. Šola si je za jubilejno leto zadala simboličen cilj – pripraviti sto dogodkov. Med drugim so že odprli razstavo 100 mladosti na stopnicah Ekonomske, pripravili Ekonomijado, medgeneracijski pohod, tekmovanje Mladi podjetnik in Dan hvaležnosti ter začeli ustvarjati zbirko podkastov s sto zgodbami dijakov, nekdanjih dijakov in zaposlenih. V torek, 22. septembra, jih čaka še en dogodek v znamenju številke sto – na atletskem stadionu bodo tekli štafetni tek na sto krogov.

Del sobotnega odra je bila tudi mlada lipa, ki jo je šoli ob jubileju podarila Mestna občina Maribor. Po akademiji jo bodo posadili v parku ob šoli, ob njej pa v zemljo položili časovno kapsulo. Njeno vsebino zbirajo današnji dijaki, odprli pa naj bi jo njihovi nasledniki čez 50 let. Takrat bo tudi praznovanje, s katerim je mariborska Ekonomska zaznamovala svojih prvih sto let, že del njene zgodovine.