Barbara Bradač
Na šolskem dvorišču je danes na torti zagorela stota svečka, nato pa so sedli na kolesa. Profesorji in podporniki šole so se danes, 19. avgusta, odpravili na posebno kolesarsko pot, ki povezuje enajst sorodnih šol od Murske Sobote do Kopra. S šolskega dvorišča so jih pospremili z bučnim navijanjem, še pred odhodom pa razrezali jubilejno torto s podobo šolske stavbe nekoč in danes.
Datum ni izbran naključno. Prav 19. avgusta 1926 je Ministrstvo za trgovino in industrijo izdalo odlok, po katerem je državna dvoletna šola v Mariboru začela preraščati v štiriletno državno trgovsko akademijo. Ta je v šolskem letu 1929/30 postala popolna štiriletna šola.
Od petih učilnic do popolne akademije
Začetki šole sicer segajo še nekoliko dlje. Njena predhodnica, dvorazredna trgovska šola, je prve dijake sprejela 1. oktobra 1919, leto pozneje pa je postala državna. Mariborski gospodarski in prosvetni delavci so si takrat prizadevali predvsem za izobraževanje domačega trgovskega kadra. Pomembno vlogo pri ustanovitvi sta imela poverjenik narodne vlade Karel Verstovšek in prvi ravnatelj Matej Dolenc.
Šola je delovala v poslopju takratnega državnega ženskega učiteljišča, torej v stavbi, v kateri je še danes. Na voljo je imela le pet učilnic, zato je bila prostorska stiska že v njenih prvih letih ena največjih težav. A hiter gospodarski razvoj Maribora je zahteval več in bolje izobraženega kadra, dvoletno šolanje pa potrebam mesta ni več zadoščalo.
Stoletje štiriletnega izobraževanja tako ni le obletnica ustanove, temveč tudi zgodba o razvoju Maribora – mesta industrije, trgovine in podjetništva.
Okupatorji so šolo spremenili v vojašnico
Eno najtežjih poglavij se je začelo leta 1941. Po nemški okupaciji Maribora so poslopje trgovske akademije izpraznili in ga spremenili v vojašnico, profesorski zbor pa odstranili. Potrdilo o opravljenem razredu so dobili le dijaki, ki so se izrekli za Nemce.
Okupator je pozneje odprl svojo gospodarsko šolo, ki so jo obiskovali predvsem nemški prišleki in domači podporniki okupacijskih oblasti. Slovenske dijake, ki jim je uspelo ostati, so zaradi narodne zavednosti kaznovali in poniževali. Mnogi nekdanji dijaki so se zato vključili v Osvobodilno fronto ali odšli v partizane.
Tudi šolska stavba vojni ni ušla. Leta 1944 je bila v bombardiranju poškodovana telovadnica, leto pozneje pa še ostrešje ob Cafovi ulici in del severnega trakta vse do pritličja.
Pouk skrajšan zaradi pomanjkanja kurjave
Po koncu vojne so se profesorji lotili reševanja dokumentacije, inventarja in obnove porušene stavbe. Pri čiščenju in obnovitvenih delih so pomagali tudi dijaki. Novembra 1945 se je šola vendarle vrnila v svoje prostore, vendar brez 31 pisalnih strojev, ki jih je kot vojni plen zasegla 5. brigada.
Prvo povojno leto se je v srednjo šolo vpisalo 176 učencev, v nižjo pa še 27. Redni pouk se je začel 19. novembra 1945, toda zaradi pomanjkanja kurjave so šolske ure trajale le 30 minut.
V naslednjih letih se je ime ustanove večkrat spremenilo. Bila je srednja gospodarska šola, štiriletni in nato triletni ekonomski tehnikum, nazadnje pa je znova postala Srednja ekonomska šola. Zaradi pomanjkanja strokovnega kadra v trgovini in gospodarstvu se je vpis povečeval, prostori pa so postajali vse bolj tesni.
Od pouka do osmih zvečer do prenovljene lepotice
Šolska stavba več desetletij ni bila temeljito obnovljena. Dijaki so se izobraževali v dotrajanih prostorih, pouk pa je v dveh izmenah potekal od sedmih zjutraj do osmih zvečer. Prelomno je bilo leto 2006, ko se je šola zaradi celovite obnove začasno preselila v nekdanjo stavbo davčne uprave v Cafovi ulici.
V prenovljeno poslopje na Trgu Borisa Kidriča so se dijaki in zaposleni vrnili 1. septembra 2007. Šola se je postopoma odpirala mednarodnemu okolju, uvajala medpredmetno povezovanje, sodelovala v evropskih projektih in dijakom omogočila opravljanje delovne prakse v tujini. Spomladi 2018 je dobila sedanje ime – Srednja ekonomska šola in gimnazija Maribor.
Njeni dijaki danes sodelujejo na sejmih učnih podjetij doma in v tujini, v programu Erasmus+, projektu Šola ambasadorka Evropskega parlamenta ter številnih ustvarjalnih in humanitarnih akcijah. Med odmevnejšimi je bil projekt Šest milijonov ladjic za srečno otroštvo.
Da stoletna šola ostaja zanimiva tudi za nove generacije, potrjuje vpis. V šolskem letu 2026/27 so morali v vseh programih omejiti število vpisnih mest. "Na Srednji ekonomski šoli in gimnaziji Maribor izvajamo programe ekonomska gimnazija, ekonomska gimnazija – športni oddelek, ekonomski tehnik in poklicni tečaj za ekonomskega tehnika, ponujamo pa tudi izobraževanje odraslih," pojasnjuje ravnateljica Andreja Zver Dobaj.
Stoletnica tako ni le pogled v bogato preteklost. Omejitev vpisa kaže, da ekonomsko izobraževanje kljub hitrim spremembam poklicev, digitalizaciji in novim zahtevam trga dela ostaja privlačno, šola v središču Maribora pa tudi po sto letih ne išče dijakov, saj zanimanje presega število razpoložljivih mest.
Vsakega 19. nov kamenček v jubilejnem mozaiku
Praznovanje stoletnice ni omejeno na en sam slavnostni dan. Šola vse leto vsakega 19. v mesecu pripravlja dogodek, s katerim predstavlja svojo zgodovino, sedanjost in ljudi. Doslej so med drugim odprli razstavo 100 mladosti na stopnicah Ekonomske, pripravili jubilejno predajo šolskega ključa, spominsko knjigo, Ekonomijado, medgeneracijski pohod, tekmovanje Mladi podjetnik in dan hvaležnosti. Nastaja tudi zbirka podkastov s sto zgodbami sedanjih in nekdanjih dijakov ter zaposlenih. Več o praznovanju stoletnice.
Sto let po tem, ko je dvoletna trgovska šola začela preraščati v štiriletno akademijo, se je tako praznovanje vrnilo k njenemu bistvu: povezovanju, vztrajnosti in pogumu za pot naprej. Tokrat dobesedno – na kolesih.
