Barbara Bradač
Srednja ekonomska šola in gimnazija Maribor letos praznuje sto let. Osrednji dogodek jubilejnega leta bo slavnostna akademija danes, v soboto, ob 19. uri v Slovenskem narodnem gledališču Maribor. Potekala bo pod častnim pokroviteljstvom predsednice republike Nataše Pirc Musar, ki bo tudi slavnostna govornica.
Akademija bo povezala preteklost in sedanjost šole, predvsem pa njene ljudi. V kulturnem programu bodo sodelovali sedanji in nekdanji dijaki ter zaposleni. Prireditev bodo povezovali nekdanji dijak Zoran Franc ter dijaka Rok Godič in Žiga Polenčič. V kulturnem programu bodo sodelovali številni sedanji in nekdanji dijaki ter zaposleni. Med nekdanjimi dijaki bodo nastopili igralec Vlado Novak, bobnar Marko Soršak – Soki, operni pevec Tim Ribič, plesalka Zarja Ferlin ter pevca Sebastijan Lukovnjak in Matic Jereb, del programa pa bodo oblikovali tudi sedanji dijaki šole. Nastopila bo tudi nekdanja profesorica Andreja Lep pa tudi pevski zbor Una Corda in gledališka skupina Stare učiteljice. "Glavna nit je, da stopimo skupaj nekdanji in sedanji dijaki ter učitelji in skupaj ustvarjamo," pravi ravnateljica Andreja Zver Dobaj.
Prepoznavna imena iz kulture, športa, medijev in gospodarstva
Na akademiji se bodo poklonili tudi kulturi in pomembnim osebnostim, katerih obletnice zaznamujemo letos. Del programa bo posvečen pesniku Srečku Kosovelu ob stoti obletnici njegove smrti, spomnili pa se bodo tudi nekdanje dijakinje šole Slave Klavore.
Med nekdanjimi dijaki šole so številna prepoznavna imena iz kulture, športa, medijev in gospodarstva. V šolskih klopeh te šole sta sedela košarkar Peter Vilfan ter nekdanji vrhunski športnik in podjetnik Tomaž Barada. Med nekdanjimi dijaki so tudi številni znani medijski obrazi – Večerov novinar Mitja Sagaj, televizijska in radijska voditeljica Natalija Bratkovič ter radijca Tine Križanič in Natalija Veronik.
V gospodarstvu sta danes Uroš Mlakar, ustanovitelj podjetja Naturalica Foods in blagovne znamke Teta Frida, ter Devana Blakaj, ki je z možem ustvarila mariborski bistro Nana. "Med mariborskimi podjetji in organizacijami boste le stežka našli takšno, v kateri ne bi bil zaposlen vsaj eden od naših nekdanjih dijakov – če je že ne vodi," ugotavlja ravnateljica. Ob tem poudarja, da je ekonomsko izobraževanje zelo široko: ljudi s temi znanji potrebujejo podjetja, šole, bolnišnice in praktično vse druge ustanove.
Od trgovske šole do ekonomske gimnazije
Začetki ekonomskega izobraževanja na tej lokaciji segajo v leto 1919, ko je bila v Mariboru ustanovljena dvorazredna trgovska šola. Za rojstvo trgovske akademije velja 19. avgust 1926, ko je bil izdan uradni odlok o njenem preoblikovanju v štiriletno šolo. Popolna štiriletna trgovska akademija je postala v šolskem letu 1929/30.
"Med mariborskimi podjetji in organizacijami boste le stežka našli takšno, v kateri ne bi bil zaposlen vsaj eden od naših nekdanjih dijakov – če je že ne vodi"
Šolska stavba je bila med drugo svetovno vojno močno poškodovana v bombardiranju. Zaradi mraza in pomanjkanja šolskega kuriva so novembra 1945 učne ure trajale le 30 minut. Med pomembnejšimi mejniki novejšega obdobja sta uvedba programa ekonomske gimnazije leta 1999 in vrnitev dijakov v temeljito obnovljeno šolsko stavbo leta 2007. Današnje ime, Srednja ekonomska šola in gimnazija Maribor, je šola prevzela leta 2018.
Stoletnico pričakuje polna. Trenutno jo obiskuje dobrih 650 dijakov, z začetkom poklicnega tečaja pa naj bi se jim oktobra pridružilo še okoli 30 mladih. Zadnji dve leti so morali število vpisnih mest omejiti v vseh programih, kar po besedah ravnateljice kaže, da zanimanje za ekonomsko izobraževanje ostaja veliko. Dodatnega povečevanja števila oddelkov za zdaj ne načrtujejo. "Tako smo lepo polni v dopoldanskem pouku. Vsako nadaljnje širjenje bi pomenilo premikanje pouka v popoldanski čas, to pa ni naš cilj," pojasnjuje Zver Dobajeva.
Želja: več časa za vsakega dijaka
Ob stoletnici si ravnateljica želi, da bi šola tudi v prihodnje ostala polna, da bi se vanjo vpisovali dijaki, ki jih ekonomija in podjetništvo zanimata, ter da bi še naprej pridobivali kakovostne učitelje. Kot najpomembnejše pa izpostavlja vsakodnevne odnose v razredih. "Vsaka stvar se začne in konča pri človeškem odnosu, vsak dan v učilnici in razredu. To je najpomembnejša stvar pri vsaki šoli," poudarja. Približno tretjina njihovih dijakov je športnikov. Ravnateljica si želi, da bi sistem učiteljem omogočil več časa in prožnosti za delo s športniki, nadarjenimi in dijaki s posebnimi potrebami, ne da bi jim zato zmanjkalo energije za vse druge. Rešitve ne vidi nujno le v posebnih oddelkih, temveč tudi v manjši učni obveznosti za učitelje, ki delajo z več dijaki, potrebnimi dodatne pozornosti.
Del odra na sobotni akademiji bo mlada lipa, ki jo financira Mestna občina Maribor. Po akademiji jo bodo posadili v parku ob šoli in ob njej v zemljo položili časovno kapsulo. Njeno vsebino zbirajo dijaki, odprli pa naj bi jo njihovi nasledniki čez 50 let.
Akademija še ne bo konec praznovanja. Šola želi v jubilejnem letu pripraviti sto dogodkov. Med drugim so že odprli razstavo 100 mladosti na stopnicah Ekonomske, pripravili Ekonomijado, medgeneracijski pohod, tekmovanje Mladi podjetnik in Dan hvaležnosti ter začeli ustvarjati zbirko podkastov s sto zgodbami dijakov, nekdanjih dijakov in zaposlenih. V torek, 22. septembra, bodo na atletskem stadionu pripravili še štafetni tek na sto krogov.
