Analiza vojnih statistik iz javno objavljenih podatkov kaže, da se skupno število žrtev v vojni v Ukrajini približuje trem milijonom mrtvih in ranjenih. Obe vpleteni državi prikrivata prave podatke, zato analitiki uporabljajo alternativne metode za oceno stanja na bojišču.
Za oceno ukrajinskih žrtev analitiki večinoma uporabljajo podatke portala UALosses. Ta vir potrjuje več kot 100.000 umrlih, več kot 100.000 pogrešanih in 12.000 vojnih ujetnikov. To pomeni približno 225.000 žrtev. Strokovnjaki ocenjujejo, da je večina pogrešanih oseb dejansko umrla. Zbiranje podatkov z zasedenih ozemelj na jugu in vzhodu Ukrajine predstavlja veliko oviro, prav tako analitiki težko pridobijo točne podatke iz velikih mest.
V vojni visoke intenzivnosti trupla umrlih pogosto ostanejo v "sivi coni" ali pa popolnoma zgorijo. Analitiki zato sklepajo, da je od 80 do 85 odstotkov pogrešanih oseb umrlo. Ob upoštevanju zamud pri uradni potrditvi smrti strokovnjaki osnovni številki dodajo še od 50 do 100 odstotkov neprijavljenih žrtev. Končne ocene tako kažejo, da je na ukrajinski strani umrlo od 300.000 do 400.000 vojakov.
Ruski podatki z zamudo
Na ruski strani analitiki črpajo podatke iz portala Mediazona. Ta je do zdaj potrdil identiteto več kot 280.000 umrlih ruskih vojakov. Z dodatnimi ocenami do konca leta 2025 strokovnjaki to bazo povečajo na približno 350.000. Končne ocene, ki upoštevajo pomanjkljive podatke in zamude pri sodnih potrditvah smrti, kažejo, da naj bi umrlo od 500.000 do 600.000 ruskih vojakov. Evidentiranje umrlih v novejših fazah vojne predstavlja poseben izziv. Nekateri strokovnjaki menijo, da Mediazona namerno upočasnjuje objavo podatkov, da ne bi povečala pritiska javnosti na Kremelj. Drugi pojasnjujejo, da ruska sodišča dolgo obravnavajo primere pogrešanih, zato ti ne pridejo takoj v evidenco.
Poleg umrlih vojna prinaša tudi ogromno število ranjenih. Kumulativni učinek vojskovanja visoke intenzivnosti pomeni, da na enega umrlega vojaka prideta vsaj dva do trije ranjeni. Ko analitiki umrlim prištejejo stotisoče ranjenih in onesposobljenih vojakov, skupne izgube presežejo 1,5 milijona vojakov na vsaki strani. Statistike ob tem pogosto izpuščajo tuje prostovoljce in plačance.
Sprememba ruske strategije in stanje na bojišču
Donbas ostaja glavno težišče vojaških operacij na terenu. Rusko napredovanje se je nedavno ustavilo na liniji Dobropolje-Družkovka-Liman. Ukrajinske sile so uspešno stabilizirale zadnjo obrambno linijo Kramatorsk-Slavjansk in na južnem delu bojišča celo povrnile del ozemlja. Ukrajinska obramba je letos uspešno odvrnila grožnjo ruskega napredovanja proti regiji Dnipropetrovsk, ki predstavlja industrijsko in vojaško srce države.
Kijev je medtem preusmeril inženirska dela v zaledje, ob sami fronti pa ukrajinski vojaki postavljajo protipohotne ovire. Zaradi ruskega zastoja in uspešnih ukrajinskih protinapadov analitiki vse pogosteje opozarjajo na neuspeh ruske vojaške strategije. Vendar pa Kremelj spreminja svoj pristop. Hitra vojaška zmaga in zavzetje Donbasa nista več glavna cilja Moskve. Rusija zdaj vrši neprekinjen pritisk na ukrajinski družbeni in gospodarski sektor. Čeprav je Ukrajina stabilizirala fronto, se družba sooča s hudimi težavami. Sposobnost ukrajinske družbe, da zdrži energetski pritisk v prihajajoči zimi, bo pokazala prave posledice te strategije.
