Predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je izjavil, da je Ukrajina v geografskem pogledu že postala druga država. Njegov komentar je sledil namigu ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bi mirovni sporazum lahko privedel do spremenjenih mejah Ukrajine.
Moskva namreč še naprej vztraja, da se prizna njena pravica do okupiranih ukrajinskih ozemljih, vključno z območji, ki so še vedno pod nadzorom Kijeva.
Na vprašanje novinarjev o Trumpovi izjavi, je Peskov odvrnil, da je treba pojasnila na Trumpove besede iskati pri njem. "Kar pa se tiče videza Ukrajine, je ta z geografskega vidika že sedaj drugačna. Stanje na terenu je očitno in težko ga kdo zanika," je izjavil Peskov.
S tem komentarjem je ponovil že večletno zahtevo Moskve, da je treba pri pogajanjih govoriti o ruskem nadzoru nad deli Ukrajine. A kljub temu, se zaradi vojaške okupacije niso spremenile mednarodno priznane meje Ukrajine.
Trump o mirovnem sporazumu
Trump je pred tem povedal, da bi lahko v kratkem dosegli dogovor o ustavitvi vojne. Na vprašanje, ali pričakuje, da se bodo spopadi končali tako, da bo Ukrajina ostala svobodna in neodvisna, pa je predvidel dogovor, pri čemer je dal slutiti, da bo ozemeljsko Ukrajina spremenjena.
"Mislim, da bomo dosegli dogovor in verjamem, da se bo to zgodilo. Na koncu bo Ukrajina imela nekoliko drugačno obliko," je izjavil Trump in dodal, da te vojne nikoli ne bi smelo biti: "Če bi bil jaz predsednik, je ne bi nikoli začel."
Rusija je sicer v preteklosti zahtevala, da se Ukrajina popolnoma umakne iz štirih okupiranih regij, ki pa niso v celoti pod nadzorom ruske vojske. Gre za regije Doneck, Lugansk, Zaporožje in Herson. Moskva zahteva, da se ukrajinska vojska popolnoma umakne iz teh regij, hkrati pa tudi, da Kijev in Zahod priznata, da postanejo del Rusije. Enako zahtevo ima Moskva tudi za popolnoma okupirani Krim.
Zahteve Moskve
Septembra 2022 je Rusija v teh regijah izvedla nelegitimne referendume v teh regijah in jih nato razglasila za del ruskega ozemlja. Rusija poleg tega zahteva tudi nevtralnost Ukrajine, pri čemer ostro nasprotuje njenemu vstopu v zvezo Nato. Hkrati želijo tudi omejiti velikost ukrajinske vojske in količine ter vrste orožja, ki jih poseduje. Moskva zahteva tudi popolna zagotovilo pravic, svobode in interesov za rusko govoreče prebivalce Ukrajine ter prepoved "nacizma in neonacizma". Na koncu pa želijo še ukinitev sankcij proti Rusiji, kar vključuje tudi popolnoma prost tranzit ruskega plina prek ukrajinskih plinovodov.
