Goran Vojnović: "Pogovarjamo se o tem, da potrebujemo bolj konkurenčno gospodarstvo in dodano vrednost, vodijo pa nas lažni diplomiranci in prevaranti, ki se povsem resno pogovarjajo o tem, da bi uvedli alkohol v šole, da bi Jože in Francelj zaslužila tisoč evrov več z gasilskimi veselicami."
Z Goranom Vojnovićem o boju mladih proti elitam, o prevarantih, ki nas vodijo, o evoluciji črke ć, o absurdih UI, o njegovem novem romanu in filmu ter o tem, kje bi bil danes njegov Marko Đorđić.
V nadaljevanju preberite:
- Vojnović opozarja, da je nasilje na evropskih ulicah krik generacije, ki so ji ukradli prihodnost. Srednji sloj izginja, mladi ne vidijo perspektive.
- Pripoveduje o svojem novem romanu Šum češnje in o snemanju filma Jugoslavija, moja dežela: Kako je bilo v Srbiji snemati film o srbskih vojnih zločincih teden po tistem, ko so z vsemi častmi pokopali Ratka Mladića?
- Si je pri pisanju romana pomagal z umetno inteligenco?
- "Moj notranji zemljevid, v katerem nastajajo moji romani, nima zgolj geografskih lastnosti in reliefov, ampak ima tudi svoj čas. Ta čas ima svoje dogodke in točke preloma. Ta je jasna. To je vojna, ki se je zgodila v zgodnjih devetdesetih letih. Tam se je čas zame prelomil." Je zato "jugonostalgik" ali pa vsaj melanholik?
- Nismo več zmožni poglobljenega pogovora, pravi. "Ves čas si nekaj sporočamo, ampak koliko od tega je resnične komunikacije? To ugotavljamo že leta – vsi samo še ʼskrolamoʼ in beremo le naslove. Na družbenem nivoju nismo več zmožni poglobljenih pogovorov, temveč vsak občinstvo nagovarja z všečnimi frazami in slogani."
V nadaljevanju preberite:
- Vojnović opozarja, da je nasilje na evropskih ulicah krik generacije, ki so ji ukradli prihodnost. Srednji sloj izginja, mladi ne vidijo perspektive.
- Pripoveduje o svojem novem romanu Šum češnje in o snemanju filma Jugoslavija, moja dežela: Kako je bilo v Srbiji snemati film o srbskih vojnih zločincih teden po tistem, ko so z vsemi častmi pokopali Ratka Mladića?
- Si je pri pisanju romana pomagal z umetno inteligenco?
- "Moj notranji zemljevid, v katerem nastajajo moji romani, nima zgolj geografskih lastnosti in reliefov, ampak ima tudi svoj čas. Ta čas ima svoje dogodke in točke preloma. Ta je jasna. To je vojna, ki se je zgodila v zgodnjih devetdesetih letih. Tam se je čas zame prelomil." Je zato "jugonostalgik" ali pa vsaj melanholik?
- Nismo več zmožni poglobljenega pogovora, pravi. "Ves čas si nekaj sporočamo, ampak koliko od tega je resnične komunikacije? To ugotavljamo že leta – vsi samo še ʼskrolamoʼ in beremo le naslove. Na družbenem nivoju nismo več zmožni poglobljenih pogovorov, temveč vsak občinstvo nagovarja z všečnimi frazami in slogani."
Tjaša Gajšek





