"Poraz ni bil običajen, bil je zavrnitev političnega modela. Trump je volivce pozval, naj vmesne volitve spremenijo v referendum o njem, naj se pretvarjajo, da je njegovo ime na glasovnici – in bil je v mislih vsakega volivca, ki je čakal v vrsti na volišču. To je bil paradoks njegove kampanje in največje tveganje za republikance. Volilni izid ni samo posledica običajnega nezadovoljstva z vladajočo stranko, temveč globokega odpora do političnega sistema, ki ga je vzpostavil predsednik. Oziroma kot piše Susan B. Glasser v New Yorkerju: problem njegovega drugega mandata ni več samo njegova politika, ampak je predsednik sam – postal je kriza ameriškega političnega sistema.
Demokrati so izumili učinkovitejši politični jezik. Namesto progresivne doktrine in liberalnih stališč, ki begajo povprečne, manj izobražene volivce, in ohlapnih opredeljevanj o varnosti in priseljevanju so postavili v ospredje kupno moč in socialno zaščito. Njihovo glavno sporočilo je bilo gospodarsko: življenjski stroški, cene goriva, negotovost in korupcija. Okoli ekonomskih vprašanj, politične odgovornosti in odpora do koncentracije oblasti so oblikovali širše koalicije. Morda je bilo prvič po dolgem času opaziti zametke nastopa stranke, ki si prizadeva ponovno pridobiti volivce in s tem del ameriškega političnega centra in ki nagovarja probleme ljudi in ne zgolj nasprotuje Trumpu.
Trump je postal sam sebi najhujši sovražnik. Simptomatičen je bil njegov zadnji predvolilni govor ob bazenu pred washingtonskim Lincolnovim spomenikom. Namesto ekonomskim problemom se je posvetil grandioznim osebnim projektom in dolgovezil o odstranjevanju alg." (dr)
