Donald Trump je po težkem porazu republikanske stranke na kongresnih volitvah v intervjuju za oddajo "60 Minutes" na televizijski mreži CBS priznal, da je bila njegova politika množičnih deportacij preostra. Pojasnil je, da mu je ta pristop politično škodoval. Poudaril je, da volivci v večini podpirajo varovanje južne meje, vendar so deportacije povzročile globoke delitve v družbi.
"Mislim, da mi je to hkrati pomagalo in škodovalo. Za zaprtje meje sem dobil odlično oceno," je dejal Trump. Pri tem je priznal, da so oblasti ciljale tudi na osebe brez kazenske kartoteke, katerih edini prekršek je bil nezakonit vstop v državo. Na vprašanje novinarja, ali so z imigracijskimi ukrepi šli predaleč, je odgovoril pritrdilno in dodal, da so oblasti pripirale ljudi z dobrimi službami, ki so redno plačevali davke. To je med ameriškimi državljani povzročilo precejšnje nelagodje.
Trump je v pogovoru odprto izrazil pripravljenost na dogovor z demokrati, ki so prevzeli nadzor nad predstavniškim domom in senatom. Predlagal je sporazum, s katerim bi legalizirali status dolgoletnim delavcem brez dokumentov, ki v državi prebivajo že deset ali petnajst let. Deportacije bi po njegovem novem predlogu usmerili izključno na morilce, posiljevalce in preprodajalce mamil. Zatrjuje, da je takšen dogovor izvedljiv in da so ga nekateri demokrati že kontaktirali.
Kadrovske poteze in zunanja politika
Kot glavni razlog za neuspeh republikancev na volitvah je izpostavil dejstvo, da njegovega imena ni bilo na glasovnici. Kljub temu, da je pred volitvami svoje privržence pogosto pozival na volišča, zdaj ugotavlja, da preprosto niso volili. Pri tem je osebno podprl nekatere kandidate, ki niso dosegli pričakovanih rezultatov, med njimi teksaškega državnega tožilca Kena Paxtona in senatorko Darline Graham.
Kljub spravljivemu tonu v intervjuju je Trump kmalu po snemanju na mesto vodje osebja Bele hiše postavil Stephena Millera. Gre za dolgoletnega svetovalca in snovalca trde imigracijske politike. Imenovanje je takoj sprožilo ostre odzive demokratov. Vodja manjšine v predstavniškem domu Hakeem Jeffries je poudaril, da z Millerjem ne bodo sodelovali. Guverner Kalifornije Gavin Newsom je Millera označil za nasilneža, ki je zasnoval sadističen režim množičnih deportacij.
Med Trumpovim mandatom so agenti Službe za priseljevanje in carine (ICE) racije razširili na delovna mesta in domove. Med eno od operacij v Minneapolisu so zvezni agenti uporabili strelno orožje, pri čemer sta umrla dva ameriška državljana. Trump je kot dodatne razloge za volilni poraz navedel vojno z Iranom, rast cen goriva in naraščajočo nestrpnost do Izraela. Kljub temu vojaško ukrepanje zagovarja, saj trdi, da Teheranu ne smejo dopustiti razvoja jedrskega orožja.
Načrti za prihodnost in osebno premoženje
Za naslednji teden načrtuje srečanje s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom na vrhu APEC na Kitajskem. Z njima želi razpravljati o končanju vojne in denuklearizaciji. Glede vojne v Ukrajini verjame, da je dogovor zelo blizu, čeprav opozarja, da bo Ukrajina po dogovoru imela nekoliko drugačno obliko. Na koncu je zavrnil ugibanja o imenovanju šefa UFC Dane Whitea za tiskovnega predstavnika Bele hiše in pojasnil, da je šlo zgolj za šalo.
V razgovoru je komentiral tudi oceno revije Forbes, ki ugotavlja, da je njegovo premoženje od jeseni 2024 do jeseni 2025 naraslo za tri milijarde dolarjev. Trump to povečanje pripisuje rasti vrednosti delnic, medtem ko urednik Forbesa Dan Alexander pojasnjuje, da skok izvira iz kriptoprojektov, tujih licenčnih pogodb in odprave skoraj 500-milijonske kazni v New Yorku. Trump je ob koncu intervjuja še dejal, da na božjem sodišču ne bi mogel odpustiti političnim nasprotnikom, kot sta James Comey in Nancy Pelosi, ter poudaril, da želi ostati v spominu po svojem znanem sloganu o ponovni veliki Ameriki.
