Ameriški predsednik Donald Trump je doživel enega najtežjih političnih porazov v svoji karieri. Republikanci so na volitvah 3. novembra izgubili nadzor nad obema domovoma kongresa, demokrati pa so zmagali tudi v zveznih državah, ki so desetletja veljale za republikanske trdnjave. Čeprav Trumpu do konca mandata ostajata še dobri dve leti, volilni rezultati že odpirajo vprašanja o njegovi politični zapuščini in smeri, v katero bodo Združene države Amerike krenile po njegovem odhodu.
Ameriška ustava Trumpu preprečuje ponovno kandidaturo za predsednika. Republikanska stranka mora tako po desetletju njegovega vpliva poiskati naslednika. Njegov drugi mandat so zaznamovali vojna z Iranom, carinski spopadi z zavezniki ter grožnje Grenlandiji in Kanadi. Kritiki izpostavljajo tudi obtožbe o navzkrižju interesov in brutalne racije priseljencev. Trump je stranko temeljito preoblikoval, saj je tradicionalna zavezništva in prosto trgovino zamenjal za protekcionizem. Analiza inštituta Gallup kaže, da je delež republikancev, ki se opredeljujejo za konservativce, zrasel z 58 odstotkov leta 1994 na rekordnih 77 odstotkov v letu 2024.
Trije scenariji za prihodnost republikancev
Prva možnost predvideva nadaljevanje Trumpove politike, ki vključuje strogo politiko priseljevanja in gospodarski protekcionizem. Nekateri opozarjajo, da bi del republikancev lahko ocenil, da Trump ni bil dovolj radikalen. Med možnimi nasledniki, ki bi pritegnili takšne volivce, omenja obrambnega ministra Petea Hegsetha.
Druga možnost je gibanje MAGA brez novih vojn. Znotraj trde struje obstajajo nasprotniki vojaških intervencij, med njimi nekdanji strateg Steve Bannon in komentator Tucker Carlson. V to smer se usmerja tudi podpredsednik JD Vance, ki je po volilnem porazu odkrito kritiziral vojno proti Iranu in jo označil za glavni razlog za neuspeh. Vance zahteva konec vojne, znižanje življenjskih stroškov in vrnitev k politiki "Amerika na prvem mestu". Njegovo analizo podpira tudi Donald Trump mlajši.
Tretja možnost prinaša vrnitev k tradicionalnemu konservativizmu. Kongresnik Don Bacon poziva k vrnitvi k načelom Ronalda Reagana, nekdanji podpredsednik Mike Pence pa ostro kritizira Trumpove carine in vojno z Iranom. Temu pristopu je blizu državni sekretar Marco Rubio, vendar bi bila vrnitev k staremu republikanizmu težavna, saj je Trump v zadnjem desetletju močno spremenil bazo volivcev. Kandidati, kot sta Vance in Rubio, se bodo morali distancirati od nepriljubljenih potez administracije, hkrati pa obdržati podporo Trumpovih volivcev.
Posledice za ameriško zunanjo politiko in svet
Za preostali svet ostaja ključno vprašanje, ali Trumpov odhod pomeni vrnitev k predvidljivi ameriški zunanji politiki. Inštitut Chatham House ugotavlja, da med demokrati in republikanci obstaja široko soglasje o tem, da morajo evropske države prevzeti večjo odgovornost za lastno obrambo. Demokratski kongres bi lahko zavzel precej ostrejše stališče do Moskve, medtem ko nasprotovanje kitajskemu vplivu ostaja eno redkih področij, kjer stranki sodelujeta.
Trump ostaja predsednik do januarja 2029. Lindsay Newman iz inštituta Chatham House opozarja, da bi predsednik po volilnem porazu lahko še več pozornosti namenil svoji politični zapuščini. To bi lahko vodilo v poskuse doseganja velikega mednarodnega sporazuma ali pa v novo vojaško zaostritev proti Iranu. Evropski diplomati izražajo zaskrbljenost in opozarjajo, da bi Trump po porazu lahko deloval še bolj nepredvidljivo. Evropa in svet se tako soočata z realnostjo, da se ZDA tudi po Trumpovem odhodu verjetno ne bodo vrnile k vlogi, ki so jo imele v preteklih desetletjih.
