Litovski predsednik Gitanas Nauseda opozarja, da Rusija pozimi načrtuje nove obsežne napade na ukrajinska mesta in ključno energetsko infrastrukturo. Zaveznike zato poziva, naj Ukrajini nemudoma pošljejo dodatno protizračno obrambo in pomagajo pri obnovi uničenega energetskega omrežja. Nauseda ocenjuje, da Moskva ne namerava resno pristopiti k mirovnim pogajanjem pred pomladjo leta 2027, poroča nemški časnik Welt. Do takrat pa pričakuje nadaljevanje zračnih napadov na ukrajinsko ozemlje in stopnjevanje hibridne vojne proti Evropi.
Opozorilo iz Litve prihaja v času okrepljenih diplomatskih prizadevanj. Soproga ameriškega predsednika Melania Trump je nedavno v Beli hiši gostila ruske in ukrajinske predstavnike, med njimi tudi odposlanca Vladimirja Putina Kirila Dmitrijeva. Predstavnike je pozvala, naj oblikujejo premirje po vzoru dogovora iz obmejnega mesta Oleški, kjer so uspešno evakuirali 800 civilistov. Posebni odposlanec Donalda Trumpa Steve Witkoff je ob tem napovedal, da bodo ukrajinski, ruski in ameriški uradniki prihodnji teden v Abu Dabiju razpravljali o povojni varnosti in humanitarnih vprašanjih.
"Rusi se bodo o miru zgolj pretvarjali in že na začetku postavili zahteve, ki jih Kijev ne more sprejeti," opozarja Nauseda, ki močno dvomi v iskrenost ruskega vodstva. Litovski predsednik vseeno vidi upanje za prihodnost, saj verjame, da bo Ukrajina preživela prihajajočo zimo, kar bo leta 2027 močno povečalo možnosti za resne pogovore.
Hibridna vojna in napetosti na evropskih mejah
Italijanska premierka Giorgia Meloni je medtem ostro kritizirala evropski pristop k mirovnemu procesu. Opozorila je, da Evropa tvega, da postane nerelevantna, če ne bo prenehala voditi več vzporednih diplomatskih pobud. Voditelje je pozvala, naj izberejo enega samega predstavnika, ki bo govoril v imenu celotne Evropske unije. Dodala je še, da Italija ne zahteva nujno mesta za pogajalsko mizo, vendar ne bo sprejela nobenih obveznosti, ki bi jih drugi dogovorili brez jasnega mandata Unije.
Nauseda ob tem izpostavlja, da ruska hibridna vojna že poteka in vključuje nezakonite migracije, opazovalne balone v litovskem zračnem prostoru ter brezpilotne letalnike. Litva in Poljska sta zaradi teh groženj že močno poostrili nadzor na svojih mejah. Oblasti v Varšavi so na mejo z rusko enklavo Kaliningrad napotile dodatne varnostne sile, saj se bojijo morebitnih sabotaž. Poljski premier Donald Tusk je potrdil, da so varnostni organi ob 233 kilometrov dolgi meji nedavno opazili sumljive moške z baklami.
Priprave na dolgotrajno grožnjo
Litovski predsednik trenutno ne pričakuje konvencionalnega ruskega napada na države članice zveze Nato. Ocenjuje, da Rusija nima na voljo dovolj virov za obsežne operacije, saj da večino sil uporablja na bojišču v Ukrajini. Kljub temu opozarja, da Putin nenehno preizkuša meje potrpljenja zavezništva. Litva zato pospešeno opremlja svojo vojsko, da bi se do druge polovice leta 2027 lahko učinkoviteje zoperstavila ruski grožnji.
Litovski vojaki že od začetka oktobra aktivno pomagajo obmejni policiji pri nadzoru meje s Kaliningradom. Država je tja preventivno napotila okoli sto vojakov, s čimer želi preprečiti morebitne nezakonite prehode ruskih državljanov, ki bežijo pred vojaško mobilizacijo. Obmejni policisti sicer mirijo, da se stopnja neposredne nevarnosti ni povečala. Prebivalci obmejnih krajev prav tako poudarjajo, da se njihov vsakdan ni bistveno spremenil, vsi pa si predvsem želijo, da bi se izognili širjenju oboroženega konflikta.
