Dr. Dejan Verčič, komunikolog, profesor, publicist, podjetnik, vsestranski premišljevalec in intelektualec, je pri Kulturnem centru Maribor izdaj zbirko kolumn oziroma esejev Normalnost ni samoumevna. Kolumne, ki so v knjigi, v zadnjem obdobju objavlja pri nas, v Večeru, izvorno pa najprej izidejo na hrvaškem portalu sest.hr. Verčič je bil za Večer pomembna okrepitev na mnenjskih straneh, knjiga, v kateri so njegove misli in razmisleki (i)zbrani, pa nadgradnja njegovega javnega angažmaja, s katerim nam pomaga razumeti svet, predvsem pa hitro spreminjajoč prostor in čas, v katerem živimo, z analitičnim aparatom, ki ga ima kot akademik, a tudi z osebno izkušnjo.
Kot so zapisali pri založbi, Verčič piše o družbi, tehnologiji, politiki in krhkosti skupnega sveta, razkriva, kako komunikacija, oblast in družbeni sistemi oblikujejo občutek resničnosti in varnosti, ki se lahko hitro razrahlja. Med krizo in rutino išče nove načine razumevanja sveta. Za bralce, ki razmišljajo o družbi, medijih in moči. Odpira vprašanja demokracije, medijev, umetne inteligence, staranja in medčloveških odnosov ter pokaže, da samoumevno ni nikoli zares samoumevno.
"Živimo v izjemnih časih velikih geopolitičnih, podnebnih in tehnoloških sprememb, ki se vse bolj pospešujejo. Kar je še včeraj veljalo za gotovo, je danes vprašljivo, jutri pa bo morda že pozabljeno. Zato se sprašujem, kako ostati normalen sredi splošne norišnice. Kako ohraniti razsodnost, občutek za mero in sposobnost razlikovanja med pomembnim in hrupnim? Pri tem se mi zdi pomembno, da znam podvomiti tudi o lastnih prepričanjih in si dopustiti, da se česa novega naučim ter spremenim mnenje. Preživetje ni nujno, je pa zaželeno. Če se svetu meša, nam še ni treba izgubiti glave," meni Verčič.
Matija Stepišnik, odgovorni urednik Večera, je v predgovoru knjige zapisal, da je v tem času nujnost družbeni angažma v različnih formatih. Kolumna je le eden od njih. "Javna uporaba uma - v kantovskem smislu - pomeni pravi to, da ljudje, ki imajo znanje in sposobnost refleksije, razlagajo, polemizirajo, opozarjajo, prevajajo kompleksnost v razumljiv jezik. To je danes težje kot nekoč. Javna razprava je brutalizirana, hitra, pogosto sovražna, oglušujoča. Intelektualec, ki nastopi v javnosti, tvega diskreditacijo, banalizacijo ali politično etiketiranje," piše Stepišnik. A družba brez javne uporabe uma zelo hitro postane družba refleksov. Verčič je eden tistih, ki skrbi, da nismo tam.
